Stroka zaskrbljeno spremlja številke o okuženih z novim koronavirusom. “Naslednji dnevi nas zelo skrbijo, še posebej, ker se velike številke iz minulega tedna že kažejo v velikem prilivu bolnikov v bolnišnice,” je dejala infektologinje ter vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Beovićeva, ki je znova poudarila, kako pomembno je, da se ljudje odrečejo druženjem.
“Vsak dan imamo poročila o vdoru okužb v domove starejših ali bolnišnice, kjer je bilo pred tem osebje na proslavi, druženju ali poroki. To so druženja, ki jih je zdaj res treba prestaviti,” je poudarila Beovićeva, ki se zavzema za strožje omejevanje druženj.
Glede na naraščanje števila obolelih s covidom-19, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, je med drugim v pripravi širitev dela ljubljanske infekcijske klinike, namenjenega zdravljenju teh bolnikov, danes je bolnike s covidom-19 začela sprejemati tudi slovenjgraška bolnišnica. V pripravi na tak korak so tudi v šempetrski bolnišnici, je naštela Beovićeva. Če bo število bolnih še naraščalo, bodo sledili intenzivni razgovori za odpiranje kapacitet še v drugih bolnišnicah.
Ob naraščanju števila bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, narašča tudi število tistih, ki potrebujejo intenzivno nego. Tako je bilo danes zjutraj polnih že 21 mest. Po navedbah Beovićeve sta tako zapolnjeni približno dve tretjini vseh trenutno razpoložljivih intenzivnih kapacitet v slovenskem zdravstvu. Zato tudi na tem področju načrtujejo širitve.
Na mizi je tudi ideja o pretvorbi ene bolnišnice v “covid bolnišnico”, za kar pa bi po pojasnilih Beovićeve morali zagotoviti kader.
Ob tem je Beovićeva opozorila, da večanje števila postelj, namenjenih bolnikom s covidom-19, pomeni zapiranje kapacitet za druge bolnike in druge bolezni, saj je v bolnišnicah mogoče le prestrukturiranje oddelkov. “Osebje je eno in isto,” je izpostavila.
Katere storitve se bodo zaradi tega ukinjale, je po pojasnilih Beovićeve odločitev vsake posamezne stroke. A običajno se najprej odpovedo manj nujne zadeve, ostane obravnava najbolj nujnih bolnikov, ko je bolnikov preveč, pa se odločanje še zaostri.
Beovićeva je danes izpostavila, da so lastnosti virusa in občutljivost ljudi nanj nespremenjene ter da epidemije ne morejo ustaviti niti v regijah, kjer so že dosegli veliko prekuženost populacije, temveč opažajo nove valove. To po njenem mnenju kaže, da imunost na virus ni dolgotrajna. Zato tudi cepivo, ko bo, ne bo trajna zaščita. A je ob tem dodala, da tudi cepljenje proti gripi ščiti le nekaj mesecev, a se ga lahko vsako sezono ponavlja.
Glede možnosti, da bi se tudi pri nas začelo širše uporabljati hitre teste na okužbo z novim koronavirusom, je Beovićeva pritrdila, da o tem intenzivno razpravljajo. Vendar taki testi niso primerni za osebe s simptomi bolezni, saj niso dovolj zanesljivi. Preigrava pa se možnost, da bi se hitre teste uporabljalo na primer za redna testiranja zaposlenih v domovih za starejše in bi tako lahko pravočasno ujeli okužene zaposlene, da bi preprečili vdore okužbe v kolektiv. “To bi bilo bolje kot zdaj, ko sploh ne testiramo, ker z rednimi testi to ne gre,” je pojasnila.
Takšen pristop se po njenih besedah uveljavlja tudi v svetu. Tudi v Sloveniji se tovrstni testi po njenih besedah že nabavljajo. Izpostavila je športne dogodke, da bodo tako klubi zagotavljali, da ne bo prišlo do okužb med igralci.
