Kot je pojasnila v današnji izjavi za medije, morajo ukrepi predvsem preprečevati dodatno srečevanje ljudi, ki se sicer ne srečujejo v družini ali službi. Gre predvsem za športne aktivnosti, servisne dejavnosti in gostinstvo.

Pred prihajajočimi jesenskimi počitnicami in 1. novembrom pa je vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Beovićeva prebivalce še pozvala, naj odpovejo vsa praznična druženja. Teh se namreč običajno udeležujejo tudi starejši, ki so ob okužbi s koronavirusom bolj ogroženi. Posebnih ukrepov za počitnice oziroma prihajajoče praznike sicer nimajo predvidenih.

A ob napovedanih ukrepih Beovićeva poudarja, da so ti začasni. “Toliko že vemo o virusu, da lahko, če smo pri ukrepih učinkoviti in hitri, v obdobju dveh inkubacijskih dob oziroma v štirih tednih epidemični val zmanjšamo ter ponovno odpremo dejavnosti,” je razložila.

Sam nabor ukrepov je svetovalna skupina že predstavila. Beovićeva ob trenutnem stanju ocenjuje, da je smiselno zadnji del ukrepov iz oranžnega seznama sprejeti takoj, saj se bodo tako tudi prej sprostili. Pozvala pa je tudi k sočasnemu zaprtju šol in izvajanju pouka na daljavo za starejše osnovnošolce, dijake ter študente, torej še pred jesenskimi počitnicami. Okužbe v šolah in na fakultetah namreč predstavljajo precejšen delež.

Težava je predvsem spoštovanje že sprejetih ukrepov. Med posameznimi gostinskimi lokali in drugimi dejavnosti obstajajo precejšnje razlike pri spoštovanju ukrepov, je poudarila Beovićeva. “Pogrešamo res dosledno inšpekcijo. Če bi uspeli vzdrževati res dobre pogoje povsod, potem morda dodatni ukrepi niti ne bi bili potrebni. Popolnoma prepričani pa ne moremo biti, saj se virus v zaprtih prostorih širi bolj,” je dodala.

Tudi na vprašanje, zakaj že sprejeti ukrepi ne delujejo, odgovarja, da se jih prebivalci ne držijo dovolj dosledno. “Maske so dobro dokazan ukrep, pa veste, na kakšne načine vse se nosijo,” je dejala in poudarila, da je tudi precej nespoštovanja ukrepov v javnem prevozu in pri zasebnih druženjih. “To so situacije, v katere je treba poseči in učinkovito zmanjšati prenos virusa. Če bi se ukrepi dosledno upoštevali, sem prepričana, bi bila situacija drugačna,” je izpostavila.

Ob večanju števila potrjenih okužb pa bodo potrebovali tudi nove postelje za namestitev bolnikov. V prihodnjih 14 dneh ali celo prej bi jih potrebovali 300, pravi Beovićeva. Trenutno je zasedenih okoli 170 postelj, v število pa so vključeni tudi bolniki, ki se zdravijo na intenzivnem oddelku. “Po napovedih bi se lahko to število podvojilo že v osmih dneh. Na to moramo biti pripravljeni,” je opozorila.

Predvsem naj bi se povečale obstoječe kapacitete, dodatne postelje pa bi jim lahko namenili tudi v ljubljanski bolnišnici Petra Držaja ali na ortopediji, kot je bilo spomladi. Beovićeva je sicer omenila tudi možnost vzpostavitve večjega oddelka v bolnišnici v Topolšici.

Glede morebitnega vrha tega vala pa Beovićeva ni optimistična. Vrh epidemije se doseže z ustreznimi ukrepi, dovoljšnjo prekuženostjo populacije ali s spremembo virusa, je pojasnila.

Svetovna zdravstvena organizacija sicer predlaga uvajanje novih ukrepov v posameznih regijah, a Beovićeva ob tem poudarja, da je Slovenija za to premajhna, niti nima regij, številne občine pa so zelo majhne – občani delajo in obiskujejo šolo v sosednjih občinah. “Regijsko zapiranje je primerno v večjih državah, kot je Nemčija,” je pojasnila. Spomnila je, da je mogoče zapiranje občin, ki je bilo v veljavi spomladi.

Od ideje, da bi virus popolnoma izginil, pa so se poslovili, pravi Beovićeva. “Država je odprta, mej se po Evropi ne bo več zapiralo, tudi vseh dejavnosti ne,” je povedala. Dokler ne bo razvito cepivo, bodo zato, tako Beovićeva, epidemijo obvladovali predvsem z zapiranjem določenih dejavnosti.