Dejala je, da ni nikoli zagrozila z odstopom z mesta vodje svetovalne skupine za covid-19. Bi pa to storila, če bi od nje pričakovali, da strokovno zagovarja nekaj, česar ne bi zmogla in znala. “Vendar se mi to ne dogaja. Vedno povem, do kakšnih sklepov smo prišli kot skupina. Nikoli ne govorim zgolj v svojem imenu, vedno se posvetujemo. Če ni soglasja, lahko predstavimo tudi ločena mnenja,” je dejala.
Poudarila je, da nikakor ni neobčutljiv človek. “Vem, koliko ljudi je umrlo, vem, koliko je bolnih. To vem precej bolje kot marsikdo. Verjemite, da sem v stiski in da skupaj z drugimi člani strokovne skupine iščemo vse mogoče variante, kaj bi še lahko storili. Nikakor ne morem reči, da sem zadovoljna s trenutnim stanjem. Bila bi zelo problematičen človek, če bi tako mislila,” je izpostavila.
Ob tem pa ne more reči, da se čuti neposredno odgovorna, da bi kaj naredila narobe. “Vedno smo sistematično skušali določiti in okrepiti kritične točke,” je dejala.
Dodala je, da glede svoje vloge nima slabega občutka, ni pa edini dejavnik. “Ukrepi in njihovi učinki niso odvisni samo od mene, tudi niso odvisni samo od vlade ali koga drugega. Gre za kombinacijo številnih dejavnikov. Doslej nisem dobila nobenega neposrednega poziva, naj opustim vodenje strokovne skupine. Če bi se našel kdo, ki bi me nadomestil, pa bi bila na nek način zelo vesela. Ne bi imela denimo problema, če bi dr. Fafangel, ki je strokovnjak za epidemiologijo nalezljivih bolezni, stopil v ospredje. Kaj pa vi menite, bi moj odstop pripomogel k umirjanju razmer? Sama sem ocenila, da ne bi,” je povedala.
Na vprašanje, ali na tem mestu vztraja zato, ker ocenjuje, da je edina med strokovnjaki, ki ji je premier Janez Janša vsaj do neke mere pripravljen prisluhniti, je odgovorila, da po njenem mnenju posluša in se posvetuje tudi z direktorjem NIJZ Milanom Krekom. Po njenem vedenju se Janša precej naslanja tudi na tuje vire in si izmenjuje izkušnje s predsedniki vlad drugih držav.
Ni pa nikoli opozorila Janše, da njegove politične poteze spodjedajo zaupanje javnosti v državne institucije in tako otežujejo obvladovanje epidemije. “S tem se absolutno ne ukvarjam. V politiko se ne vmešavam. Niti si ne želim, da bi me to zanimalo,” je pojasnila.
Svojo največjo napako vidi v tem, da je preveč padla pod vpliv javnega mnenja in mnenja raznih vplivnežev in so ji pritožbe prišle do živega, zaradi česar je bila v jesenskem valu premalo odločna. “Zajel me je val javnega mnenja. Najbrž bolj, kot bi bilo primerno. Prvič sem v takem položaju,” je dodala.
Sicer pa se zavzema za odprtje šol, a le za prvo triado, da bi čim bolj zmanjšali gnečo. Glede napovedi nekaterih, da bi nekatere trgovine lahko odprli že v kratkem, pa je izrazila prepričanje, da bi se to moralo, kljub dodatnemu tveganju, zgoditi najmanj hkrati z odpiranjem šol. “Ravno zaradi tega, ker si kot družba res ne bi smeli privoščiti, da trgovine odpiramo pred šolami. Seveda pa tudi iz povsem praktičnega razloga, da ljudje pač ne morejo hoditi v službo, če morajo doma paziti otroke. A še enkrat poudarjam: vse to pride v poštev šele ob vsaj minimalnem izboljšanju trenutnega stanja,” je povedala.