Vodja strokovne svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je na popoldanski novinarski konferenci vlade pojasnila, da je veliko število testov na okužbo z novim koronavirusom, ki jih opravimo v Sloveniji, postalo “omejitveni faktor”, ker slovenski laboratoriji ne morejo več čez svoje kapacitete in morajo ljudje tudi več dni čakati na test. Med čakanjem pa niso doma. Če bo testov nekoliko manj, bodo ljudje tudi prej prišli na vrsto, je pripomnila Beovićeva.
Število testiranj v Sloveniji v zadnjih dneh dosega mejo, ki je nevzdržna, je poudaril predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec. Spomladi so dnevno opravili okoli 1000 testov, v zadnjih dneh jih opravijo okoli 7500, kar je največ, kar zmorejo.
Večinoma bolnike na testiranje napotijo osebni zdravniki, le 20 ali 25 odstotkov testov pride iz bolnišnic ali domov za starejše. “Na vstopnih točkah okoli 60 odstotkov testiranih zelo verjetno ne potrebuje najboljšega testa, ki ga imamo. Pri njih bi lahko z veliko zanesljivostjo potrdili okužbo s testi, ki so v razvoju,” je povedal Petrovec.
Zato so pripravili nova priporočila, koga testirati in koga ne, ki so jih že poslali tudi primarni ravni, kjer testiranja dejansko izvajajo. Tako naj po novem zdravniki na testiranje napotijo tiste, ki so zboleli s covidom-19 in pri katerih se pričakuje težji potek bolezni, zaradi česar bi lahko bili čez nekaj dni sprejeti v bolnišnico. V to kategorijo po besedah Beovićeve sodijo starejši od 60 let, osebe s kroničnimi boleznimi ter imunsko oslabeli. Druga kategorija, za katero je prav tako priporočeno testiranje, pa so osebe, ki še naprej hodijo v službo in imajo veliko stikov z ljudmi, je naštela Beovićeva.
Presoja, ali osebo poslati na test, bo še naprej na osebnem zdravniku, je poudarila. Ob tem je pojasnila, da sam podatek o številu pozitivnih na okužbo z novim koronavirusom ni tako relevanten za odločitve o sprejemanju ali opuščanju ukrepov za omejevanje širjenja epidemije novega koronavirusa. Veliko bolj poveden je namreč podatek o številu oseb, ki se zdravijo v bolnišnicah.
A po njenih zagotovilih ne gre za dolgoročno zmanjšanje števila testiranj. Načrtujejo namreč uvedbo hitrih antigenskih testov, ki so ne le hitrejši, ampak tudi cenejši. To bo v seštevku močno povečalo število opravljenih testov v Sloveniji, je dejala.
Strokovna skupina na ministrstvu za zdravje je že sestavila parametre, po katerih se bo ocenjevalo antigenske teste, in sestavila seznam vseh, ki so na voljo. “Pravzaprav smo nekaj dni pred tem, da se ti testi lahko začne uporabljati,” je dodal Petrovec.
Kot je pojasnil Petrovec, so antigenski testi že dosegljivi vsem zdravstvenim ustanovam, ki imajo ustrezne laboratorije. “Kar pomeni, da mikrobiološke in molekularne laboratorije razbremenimo velike količine kužnin in omogočimo ljudem, da se bodo lahko testirali blizu kraja, kjer živijo, rezultati pa bodo na voljo v veliko krajšem času,” je povedal Petrovec. Rezultate bodo bolniki namreč prejeli že znotraj ure ali dveh.
Z uvedbo antigenskih testov se bodo kapacitete testiranja po napovedih Petrovca podvojile, računa namreč, da bi lahko opravili vsaj 10.000 dodatnih testov. Antigenski testi so od molekularnih cenejši za približno tretjino. Strinja se, da samo testiranje ne ustavi epidemije, a dodaja, da omogoča vpogled. Zato Petrovec zagovarja stališče, da morajo biti vsa testiranja vključena v enotni sistem poročanja o epidemiji.
Petrovec pa je bil kritičen do samoplačniških testov. Kot je orisal, so v torek dobili zahtevo za obdelavo 200 samoplačniških testov, ki jih je naročila filmska ekipa. “To ni primerno. V času, ko se borimo, da vse teste namenimo bolnikom, ki jih najbolj potrebujejo, bi morali take stvari ustaviti,” je dejal in zahtevo ocenil kot strašljivo. Poudaril je tudi, da potovanja niso prioriteta, zato tudi prebivalce poziva, naj se odpovedo potovanjem. V tem primeru tudi testov na covid-19 ne bodo potrebovali.
“Novih ukrepov za zdaj ne bomo predlagali. Treba je počakati, da ti ukrepi pokažejo svoj učinek,” je Beovićeva odgovorila na vprašanja o učinkovitosti trenutno veljavnih ukrepov in o morebitnih dodatnih ukrepih, ki bi jih država še lahko sprejela. Pojasnila, da je nabor “tako rekoč izčrpan”. Smiselno je, da trenutno veljavni ukrepi veljajo 28 dni in v tem času se bo tudi pokazala njihova učinkovitost. Po tem obdobju pa jih je po mnenju Beovićeve treba čim prej sprostiti, če bi se epidemija spet poslabšala, pa znova uvesti. Take zapore države, kot smo jo imeli marca, pa po njenih besedah ni mogoče vzdrževati.
