Osmanović je pozval Hrvaško, naj takoj ustavi vse dejavnosti za izgradnjo mostu na Pelješac ter naj začne dvostranske pogovore z BiH o reševanju spora o meji z namenom dogovora, ki bo v obojestranskem interesu in v skladu z mednarodnim pravom, so objavili na spletni strani ministrstva za civilne zadeve BiH.
Minister Osmanović je v torkovem pismu Butkoviću izpostavil, da obstajajo pravne ovire za izgradnjo mostu na Pelješac. Kot je pojasnil, sta nekdanji hrvaški predsednik Franjo Tuđman in predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegović julija 1999 podpisala sporazum o razmejitvi med državama, podroben potek meje pa sta nekaj let potem pripravili in parafirali komisiji za meje obeh držav, a dokumenta nista ratificirala parlamenta obeh držav.
Osmanović poudarja, da brez sklenitve dogovora o določitvi meje med državama ni pravnega pogoja za izgradnjo kakršnih koli objektov ob meji.
V pismu se minister sklicuje tudi na odločitev arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Navaja, da ima BiH prav tako pravico do nemotenega stika z odprtim morjem, kar zaenkrat ni urejeno, ker ni določena morska meja med Hrvaško in BiH.
Napovedal je, da bo BiH prisiljena izstopiti iz sporazuma o meji s Hrvaško, če uradni Zagreb ne bo ustavil dejavnosti za izgradnjo mostu na Pelješac. Napovedal je, da bo BiH začela enostransko uvajati svoje suverene pravice v skladu s konvencijo ZN o pravu mora, “kot so to počele vse bivše jugoslovanske republike, ki imajo izhod na Jadransko morje”.
“Prav tako ni izključeno, da bo BiH kasneje v skladu s konvencijo ZN zahtevala zaščito svojih pravic na morju v okviru mednarodnega prava,” je navedel Osmanović v pismu, ki ga je poslal tudi predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in še nekaterim evropskim komisarjem ter predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH.
Osmanovićevo pismo je sledilo izjavam bošnjaškega člana predsedstva BiH Bakirja Izetbegovića, ki že dlje časa javno nasprotuje izgradnji mostu na Pelješac. Izetbegović je sicer pri tem osamljen v državnem vrhu BiH, ker ostali vodilni hrvaški in srbski predstavniki v BiH ne nasprotujejo izgradnji hrvaškega mosta, ker da je povezovanje ozemlja legitimna pravica Hrvaške.
Sporno ozemlje, ki si ga lastita obe državi, so skrajni zahodni vrh polotoka Klek, ki leži med obalo in polotokom Pelješac ter zapira Neumski zaliv, kot tudi dva kamnita otočka pred južno obalo Kleka.
Hrvaški premier Andrej Plenković je sredi avgusta potrdil, da bodo nadaljevali s pripravami za začetek gradnje mostu, ki jo načrtujejo letošnjo jesen. Povedal je, da so se o mostu pogovarjali tudi na julijski skupni seji vlad Hrvaške in BiH v Sarajevu ter da most ne bo preprečil plovbe nobeni vrsti plovil pri Neumskem zalivu.
Gre za enega strateških hrvaških projektov, ki je eden največjih, ko gre za financiranje iz skladov EU. Evropska komisija je zanj letos odobrila 357 milijonov evrov, most pa naj bi zgradili do leta 2021 ter na ta način prometno povezali skrajni jug države.
