Vstopili smo v odločilni mesec, v katerem bo padla odločitev, kdo bo novi, skupno pa deveti generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki bo 1. januarja prihodnje letu na tem mestu nasledil Južnokorejca Ban Ki-Moona, ki je formalno najpomembnejšo funkcijo v mednarodni skupnosti opravljal dva petletna mandata. Letošnji izborni postopek za visoko funkcijo se od predhodnjih razlikuje po tem, da je bolj transparenten, saj so kandidati znani bolj ali manj od začetka, ker pa bodo ključno besedo pri izbiri imele stalne članice Varnostnega sveta OZN, ki imajo pravico veta, se lahko kompromisni kandidat še vedno pojavi tik pred odločilnim glasovanjem, ki bo konec meseca. Varnostni svet OZN ima namreč nalogo, da do konca meseca izbere kandidata, ime pošlje v bolj ali manj formalno potrditev Generalni skupščini OZN. V šesto gre zares Jutrišnje glasovanje o kandidatih v varnostnem svetu bo prvo resno, ki bo pokazalo, kako dejansko stojijo karte in kdo izmed desetih kandidatov je sprejemljiv za vse stalne članice. Do sedaj se je od sredine julija zvrstilo pet neformalnih glasovanj, nekateri so jih označevali tudi za slamnate, jutrišnje glasovanje pa bo posebno po tem, saj bodo imele stalne članice Varnostnega sveta – ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija, svojo barvo glasovnic, ki se bo razlikovala od barve nestalnih oziroma izvoljenih držav članic. Slovenija je bila nestalna članica Varnostnega sveta v letih 1998 in 1999, kar še vedno velja za enega od največjih slovenskih zunanjepolitičnih uspehov, trenutno pa so članice Ukrajina, Nova Zelandija, Španija, Angola, Senegal, Egipt, Japonska, Malezija, Urugvaj in Venezuela. Vsi kandidati so v petih neformalnih glasovanjih dobili vsaj dva ali pa več glasov nevzpodbude, kar pomeni, da članica Varnostnega sveta ne podpira kandidaturi oziroma ji nasprotuje. V sredo pa bo jasno, kar je ključno, ali in koliko ‘nevzpodbud‘ prihaja s strani stalnih članic Varnostnega sveta. Če le ena stalna članica nasprotuje kandida
