Blaginja za vse: Gospodarsko rast naj občutijo tudi delavci!

Blaginja za vse: Gospodarsko rast naj občutijo tudi delavci!

Koristi od gospodarske rasti morajo imeti vsi, so prepričani v stranki Levica, v kateri so zato začeli s kampanjo Blaginja za vse, ne le za peščico. Med kampanjo nameravajo predstaviti različne ukrepe za izboljšanje položaja delavcev in prekarcev. Med drugim predlagajo odpravo prikritih delovnih razmerij in izboljšanje statusa agencijskih delavcev.

Dobički podjetij skokovito naraščajo, gospodarska rast Slovenije pa je med najvišjimi v EU, a zaenkrat ima koristi od tega samo peščica, in sicer lastniki kapitala, ki razpolagajo z dobički ter prejemniki najvišjih plač v državi, so v sporočilu za javnost povzeli misli poslanca Levice Luke Mesca.

Kot so navedli, se po drugi strani plače zaposlenih povečujejo bistveno počasneje kot plače vodstev podjetij, pri čemer mnogi zaposleni do minimalne plače pridejo šele z izplačilom dodatkov.

“Število agencijskih delavcev se je v zadnjem desetletju podvojilo, število s.p.-jev se je povečalo za tretjino. Mnogim od njih se nekoč samoumevne pravice do bolniške odsotnosti, osemurnega delavnika, prostega časa itn. vse bolj odmikajo,” so še opozorili v Levici.

V prvem sklopu v stranki predlagajo odpravo prikritih delovnih razmerij, izboljšanje statusa agencijskih delavcev ter uvedbo plačanih bolniških odsotnosti za prekarce.

Odprave prikritih delovnih razmerij so se lotili s predlogom novele zakona o delovnih razmerjih. Z njo po besedah poslanca Mihe Kordiša definicijo delovnega razmerja širijo tudi na ekonomsko odvisne osebe, tako da je kot delavec razumljena tudi oseba, ki dalj časa in proti plačilu opravlja delo ali storitve za enega naročnika, od katerega pridobi bistven del svojih dohodkov.

V istem predlogu urejajo status agencijskih delavcev s tem, da dovoljeni delež napotenih delavcev zmanjšujemo s 25 na 10 odstotkov, kar bi morala podjetja doseči postopno v roku treh let. Poleg tega se viša tudi plačilo, ki ga agencijski delavci dobivajo, ko so na ‘čakanju’, predlog novele pa določa tudi, da tisti agencijski delavci, ki imajo pogodbo za določen čas, v času do konca njene veljavnosti dobivajo pogodbeno dogovorjeno plačo. Pri zaposlenih za nedoločen čas pa bi določili, da pogodbeno dogovorjeno nadomestilo ne bi smelo biti manjše od veljavne minimalne plače. Novo zakonodajo bi lahko po besedah Kordiša začeli uporabljati s 1. januarjem 2019.

Tretji predlog Levice pa sega na področje zdravja samozaposlenih oseb. Pripravili so namreč predlog novele zakona, s katero bi samozaposlenim, ki ne zaposlujejo delavcev, bolniško nadomestilo od začetka zadržanosti od dela izplačeval zavod za zdravstveno zavarovanje.

Scroll to top
Skip to content