Zadnji primer kratke molitve in blagoslova ob prvoseptembrskem odprtju nove podružnične šole in telovadnice na Polici pri Grosupljem je le eden od primerov prisotnosti župnikov in njihovega blagoslavljanja na otvoritvah raznih javnih objektov. Marsikateri ravnatelj šole in župani tovrstno ravnanje utemeljujejo z željo občanov, staršev in s tradicijo. A zadeva nikakor ni tako preprosta. Poleg tega, da imamo v ustavo zapisano ločitev države od verskih skupnosti, tudi zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki v 72. členu govori o avtonomiji šolskega prostora, določa, da "v javnih vrtcih in šolah ni dovoljena konfesionalna dejavnost. V vrtcih in šolah s koncesijo je konfesionalna dejavnost dovoljena, kadar se izvaja zunaj programa, ki se opravlja kot javna služba", pri čemer je kot konfesionalna dejavnost štet tudi religiozni verski obred. Je torej v omenjenem primeru in podobnih prišlo do kršenja ustave in omenjenega zakona? Zdrava mera toleranceGregor Pečan, ravnatelj OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani in predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol, pravi da Združenje nima stališča do blagoslavljanja javnih šol, je pa sam, čeprav ateist, prepričan, da se je pri tem treba ravnati po zdravi pameti in z zdravo mero tolerance. "Tista blagoslovljena voda objektu ne more ne škoditi ne koristiti, zato v tem ne vidim nič slabega." Tudi sam je kot ravnatelj, ko so pred leti odprli prenovljeno telovadnico, dopustil njen blagoslov, saj je presodil, da je velika večina staršev v tistem okolju katoliške veroizpovedi in bi jim to veliko pomenilo. Država po nasvet v cerkev Inšpektorat za šolstvo in šport je v zadnjih treh letih obravnaval tri pobude, ki se nanašajo na blagoslov šol, a ker inšpektorjem ni bilo jasno, ali blagoslov je organiziran religiozni obred ali ne, kajti "šolska zakonodaja tega termina ne opredeljuje", so leta 2015 za mnenje zaprosili nikogar drugega kot institucijo, katere predstavniki te obrede opravljajo, Katoliško cerkev. In