Delovna jezika, torej jezika, v katerih pretežno poteka delo in sporazumevanje uslužbencev v institucijah EU, sta predvsem angleščina in francoščina. Čeprav so uradniki po odločitvi Britancev junija lani za odhod iz unije zatrdili, da bo angleščina ostala delovni jezik, ima Poljska očitno druge načrte.

V odboru stalnih predstavnikov (Coreper) so bili nad poljsko pobudo tako presenečeni, da se v bistvu ni nihče odzval, razen madžarskega predstavnika, ki je predlog podprl, kot možno kompromisno rešitev pa predlagal madžarščino.

Diplomatski vir je za STA sicer opozoril, da je, čeprav je na prvi pogled pobuda videti preambiciozna in neuresničljiva, vendarle poskrbela za dvig obrvi nekaterih drugih diplomatov, zlasti iz Nemčije in Francije. Neuradno jo vendarle jemljejo kot zanimivo, saj bi, če bi na ta način Poljska postala motor prihodnjega evropskega združevanja, to uniji lahko dejansko dalo potrebnega vetra v jadra, je še pojasnil vir.

Uradni viri v Bruslju zaenkrat molčijo in domnevne pobude ne želijo komentirati, a hkrati je niso zanikali. Je pa morda zdaj bolj razumljiv pomenljiv vzdih, ki naj bi po neuradnih informacijah ušel predsedniku Evropskega sveta, Poljaku Donaldu Tusku po koncu kratke izjave ob prejemu pisma Velike Britanije, s katerim je ta sprožila brexit: “Dlaczego musialem wtedy uczyc sie jezyka angielskiego?” ali v prevodu: “Čemu sem se potem moral naučiti angleščine?”