Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je uslišalo želje delojemalcev in delodajalcev ter ta teden sprožilo nov krog pogajanj o osnutkih sprememb zakonov o delovnih razmerjih (ZDR), o urejanju trga dela (ZUTD) in o inšpekciji dela. V ponedeljek sta bila na mizi prva dva, je neuradno izvedela STA.
Pogajalci naj bi se tako pri ZDR kot ZUTD zataknili pri istih vprašanjih kot doslej. Delodajalci, ki so marca izrazili odločno nasprotovanje zadnjemu osnutku delovne zakonodaje, naj bi vztrajali, da mora prenovljeni ZDR vključevati redefinicijo odpovednih razlogov, sicer zanje ni sprejemljivo nič od predlaganega.
Kot je znano, je ministrstvo iz drugega osnutka novele ZDR umaknilo predlog, ki je predvidel redefinicijo odpovednega razloga nesposobnosti, tako da bi bil lahko razlog za odpoved delovnega razmerja še “ravnanje ali sposobnost delavca”, zaradi katere ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja.
To je predstavnike gospodarstva, ki že dolgo zahtevajo prožnejše odpuščanje, močno razočaralo. Zdaj naj bi bilo mogoče, da bodo na naslednje zasedanje pogajalske skupine sami prišli z novim predlogom redefinicije odpovednih razlogov. Kakšnim, ni znano. Sindikati naj bi bili sicer proti vsem spremembam v tem delu ZDR.
Predstavnike delojemalcev še naprej najbolj skrbi predvideni člen v osnutku novele ZUTD, ki narekuje, da bi tudi v primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja delavcu pripadlo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti v polni višini in trajanju glede na posameznikovo zavarovalno dobo oz. največ šest mesecev, plačal pa bi ga delodajalec.
Bojijo se namreč, da bi delodajalci začeli to uporabljati namesto instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tako da bi delavec na koncu dobil manj, kot če bi mu bila odpovedana pogodba o zaposlitvi. Poleg tega naj bi se bilo mogoče na ta način izogniti tudi varstvu pred odpovedjo varovanim kategorijam ipd.
Na ministrstvu naj bi še razmislili, kaj narediti s tem institutom.
Osnutka novele zakona o inšpekciji dela medtem socialni partnerji ta teden niso obravnavali. Tu se kot najbolj sporna omenja predlagana širitev pooblastil inšpektorjev. Ker Inšpektorat RS za delo že nekaj let ugotavlja, da so najpogostejše kršitve vezane na plačilo za delo, bi lahko namreč po novem inšpektorji delodajalcem izdajali prepovedne odločbe tudi zaradi neizplačevanja plač. To pomeni, da bi lahko do odprave nepravilnosti zaprli tovarno oz. ustavili delovni proces.
Delodajalci, posebej obrtniki, v tem vidijo veliko grožnjo.
A inšpektorji imajo že danes možnost pečatenja prostorov in prepovedi opravljanja dejavnosti, ki pa je, ker je vezana na veliko odgovornost, saj s tega naslova lahko nastane velika škoda, ne uporabljajo veliko.
Kdaj bo novo srečanje socialnih partnerjev, ni znano, najverjetneje pa bodo pogajanja nadaljevali po praznikih.
