Ali bo urad tudi dejansko šel v analizo omenjenega posla, za STA na ministrstvu za finance niso povedali. So pa pojasnili, da “morebitne spremembe civilnopravnih razmerij med osebami, ki bi jih v okviru analize posredovanih podatkov in informacij obravnaval urad, ne vplivajo na obstoj pravne podlage za izvajanje te analize”. Ali drugače: dejstvo, da je SDS izposojeni denar vrnila, ne bo vplivalo na njihove morebitne postopke.
Navedli so tudi pristojnosti, ki jih uradu daje zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Tako lahko urad med drugim analizira podatke, informacije in dokumentacijo o sumljivih transakcijah, osebah, premoženju ali sredstvih, za katere presodi, da vsebujejo razloge za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
V primeru, ko urad presodi, da so podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja, pa o tem obvesti tudi druge pristojne organe.
Druge organe lahko urad obvesti tudi v primeru, ko pri svojem delu zazna razloge za sum, da so bila storjena kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in za katera je predpisana kazen zapora, so še pojasnili na ministrstvu.
Mediji so poročali, da bi se s posojilom lahko ukvarjala tudi parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje pranje denarja v NLB in NKBM in jo vodi Jani Möderndorfer (SMC). Da bi njegova preiskovalna komisija lahko natančneje proučila tudi posojilo Dijane Đuđić, je na torkovi izredni seji DZ med vrsticami namigoval prav Möderndorfer sam. Đuđićeva je namreč imela pred meseci odprte račune v NKBM, pa jih je nato banka ukinila, domnevno zaradi težav pri pojasnjevanju izvora denarja, ki ga je imela na računih. V SMC so za STA danes dejali, da Möderndorfer zadeve za zdaj ne bo komentiral.
Stranka SDS je namreč sklenila posojilno pogodbo v višini 450.000 evrov z Dijano Đuđić iz Prijedora v davčno ugodni Republiki srbski v BiH. V četrtek so iz stranke prek Twitter profila sicer sporočili, da so počrpani del kredita z obrestmi že vrnili in prekinili kreditno pogodbo.
Kot so pojasnili, so se za vrnitev odločili glede na razlago 22. člena zakona o političnih strankah, ki jo je podal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Zakonodaja namreč določa, da lahko politična stranka pridobi posojilo od fizične osebe največ v višini desetkratnika povprečne bruto mesečne plače letno. Po mnenju predsednika SDS Janeza Janše se je sicer izkazalo, da so interpretacije te zakonske omejitve različne. Kot je javno pojasnil, so sami znesek razbili v tri dele v treh letih ravno zato, da ne bi presegli zakonske omejitve.
Računsko sodišče je že napovedalo predrevizijski postopek, tudi policija pa bo obstoječe informacije preverila v smislu obstoja morebitnih razlogov za sum kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti.
