Če se je začelo kot burkaški resničnostni šov, ameriško predvolilno kampanja vsak nov teden bližje novembru spremlja manj in manj krohota. Da Donald Trump ni več samo tragikomični lik, ki postopek izbire novega ameriškega predsednika spreminja v tabloidni spektakel, je v zadnjih tednih postalo jasno. Če ne prej, so so se dvomljivci zresnili ob zadnjih rezultatih javnomnenjskih raziskav, ki newyorškemu nepremičninskemu mogotcu pripisujejo največ možnosti za zmago. Kljub temu, da je užalil že vsa volilna telesa, kot čez lužo ugotavljajo politični analitiki. Trump 45 odstotkov, Clintonova 43 odstokov, Gary Johnson 7 odstotkov in Jill Stein 2 odstotka, je zadnje informativno stanje na števcu. Koliko teže sploh imajo tovrstne javnomnenjske raziskave, ter ali lahko vodstvo enega od kandidatov h glasovanju spodbudi volilvce nasprotnega štaba, smo vprašali Andraža Zorka, partnerja v družbi Valicon, ki se prav tako ukvarja z javnomnenjskimi Kako zanesljiva napoved so pravzaprav tovrstne javnomnenjske meritve, glede na to, da je do volitev, 8. novembra, še kar nekaj časa? "Oddaljenost od dogodka je zagotovo ena od okoliščin, ki vpliva na pravilnost napovedi (s pojmom zanesljivost namreč označujemo zanesljivost izmerjenega podatka glede na velikost vzorca). Javnomnenjske raziskave so predvsem odraz trenutnega stanja. Hkrati živimo v časih, ko je apriorne zvestobe političnim strankam vedno manj, vedno več je t.i. taktičnih volivcev in prerazporejanja glasov na sploh, hkrati je diseminacija informacij bistveno hitrejša kot nekoč, družbena omrežja pa predstavljajo pomemben nov kanal in način formiranja javnega mnenja – vse to vpliva na dinamiko formiranja javnega mnenja, tudi na hitrejše »obrate« v javnem mnenju. Po drugi strani je izziv vedno večji tudi za izvajalce z vidika izvedbe anket, tu mislim predvsem na padajoče stopnje sodelovanja in omejitve prevladujočih metod anketiranja (telefonskega, osebnega in spletnega). Če imamo opravka z več kandidati in nizkimi odstotki (