Na val stavkovnih zahtev, ki jih po navedbah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja postavlja že 27 sindikatov javnega sektorja, se je vlada v četrtek odzvala z napovedjo oblikovanja enotne pogajalske skupine, ki bo zadolžena za pogajanja z vsemi sindikati. Tem bodo predlagali, da bi vodili skupna pogajanja.

Apetiti dobro plačanih namesto odprave anomalij

Že vnaprej pa vlada sporoča, da se ne more pogajati o zahtevah po linearnih dvigih plač, če ne želi ogroziti stabilnosti države, so se pa pripravljeni pogajati o tistih zahtevah, ki so nastale kot posledica višjih uvrstitev zdravnikov, ter o zavezah, ki so predmet dogovora iz leta 2016. Do stavkovnih zahtev, ki neposredno niso vezane na povišanje plač in drugih prejemkov zaposlenih, pa se morajo do 15. januarja opredeliti resorna ministrstva.

Ena od zavez omenjenega dogovora iz leta 2016 je bila tudi odprava plačnih anomalij v javnem sektorju, a se je po prvem delu, ko so iskali rešitve za tiste do 26. plačnega razreda in pooblaščene uradne zahteve, zataknilo pri tistih, višje na plačni lestvici. Pogajanja pa so se ob izteku prejšnje leta končala na točki, ko se je vladna stran odločila, da kljub temu, da s sindikalnima skupinama ni mogoče doseči dogovora, sindikatom v podpis ponudi aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor.

Danes se izteka rok sindikatom, da se izrečejo o tem, ali so aneks pripravljeni podpisati, glede na njihova dosedanja stališča pa ni prav verjetno, da bi lahko dosegli kvorum za uveljavitev ponujene rešitve, po kateri bi vlada za drugi del odprave plačnih anomalij namenila še 8,4 milijona evrov.