Ameriški predsednik Donald Trump je v torek svoji vladi naročil, naj ustavi nadaljnje financiranje WHO, dokler ne opravi pregleda njenega odziva na pandemijo. Ob tem je krivdo za širitev novega koronavirusa v ZDA naprtil WHO.
Organizacija po Trumpovih besedah ni izpolnila svoje osnovne dolžnosti in mora za to odgovarjati. WHO naj bi promovirala kitajsko kampanjo dezinformacij o virusu, zato je bil izbruh večji, kot bi bil sicer, trdi ameriški predsednik.
Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je v odzivu sporočil, da se osredotočajo samo na reševanje življenj in ustavitev pandemije novega koronavirusa.
Do Trumpove odločitve je bil kritičen tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres. “Zdaj ni čas za zmanjšanje financiranja operacij WHO ali katerekoli druge humanitarne organizacije, ki se bori proti novemu koronavirusu,” je opozoril. Zdaj je čas za enotnost in solidarnost, je dodal.
Kitajska, kjer se je novi koronavirus konec lanskega decembra prvič pojavil, je zaradi ameriške odločitve izrazila resno zaskrbljenost. V Pekingu so ob tem pozvali Washington, naj izpolni svoje obveznosti.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je ob odločitvi ZDA izrazil globoko obžalovanje. Meni, da ni razloga, ki bi upravičil tak korak v času, ko so prizadevanja WHO “bolj kot kdajkoli potrebna za pomoč pri zajezitvi in ublažitvi pandemije novega koronavirusa”. Do Trumpove odločitve so bili kritični tudi v Berlinu.
Po Evropi se je danes sicer nadaljevalo rahljanje določenih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Evropska komisija pa je objavila evropski načrt za postopno odpravo tovrstnih ukrepov. Ta opredeljuje tri merila, ki naj bi bila izpolnjena pred začetkom opuščanja ukrepov: znatna omejitev širjenja virusa, zadostne zdravstvene zmogljivosti in ustrezno spremljanje razmer.
Predstavitev tega načrta ni znamenje, da se lahko začnejo ukrepi odpravljati zdaj, to je okvir za odločanje članic, je izpostavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Pristop mora biti po njenih besedah postopen, potrebno je stalno spremljanje razmer. Virus je članice različno prizadel, zato ni enega samega pristopa za vse, je še poudarila predsednica.
Potem ko so nekatere evropske države posamezne ukrepe omilile že v minulih dneh, je danes Danska kot prva država v Evropi po več kot mesecu dni ponekod znova odprla centre za dnevno varstvo, vrtce in osnovne šole. Vse šole in vrtce naj bi odprli najkasneje do 20. aprila.
V Nemčiji naj bi se medtem šole spet odprle 4. maja. Do 3. maja nameravajo namreč podaljšati ukrep glede omejevanja stikov, ki so ga sprejeli za zajezitev koronavirusa. Bi pa lahko že pred tem datumom odprli trgovine s površino do 800 kvadratnih metrov. Nadzor na nemških mejah so podaljšali za 20 dni do najmanj 4. maja.
Finska vlada pa je odpravila omejitev potovanj za območje okoli prestolnice Helsinki. Trenutno namreč ne vidijo več pravne podlage za to, da bi omejevali gibanje med južno regijo Uusimaa okoli prestolnice in ostalim delom države.
Znanstveniki s harvardske univerze sicer opozarjajo, da tokrat sprejeti omejevalni ukrepi ne bodo ustavili širjenja novega koronavirusa, zato jih bo do leta 2022 verjetno treba večkrat ponoviti, da bi preprečili preobremenjenost bolnišnic.
Najhuje prizadeta celina v pandemiji ostaja Evropa, kjer je bilo do zdaj potrjenih več kot milijon primerov okužbe z novim koronavirusom, kar je nekaj več kot polovica vseh primerov na svetu, kažejo podatki, ki jih zbira francoska tiskovna agencija AFP. Na stari celini je bolezen covid-19 zahtevala 84.465 življenj. Po svetu je bilo do zdaj potrjenih 1.991.019 primerov okužbe, umrlo je 125.955 ljudi.
Razmere se še ne umirjajo v Rusiji, kjer je število potrjenih okužb z novim koronavirusom v zadnjih dveh tednih naraščalo eksponentno. Povečalo se je za 800 odstotkov na skoraj 24.500. 1. aprila so imeli potrjenih 2700 primerov okužbe. V Rusiji so danes na novo potrdili rekordnih 3388 novih okužb s koronavirusom. Doslej je za covidom-19 umrlo 198 ljudi.
V Združenem kraljestvu, kjer se razmere prav tako še ne umirjajo, so v zadnjem dnevu zabeležili še 761 smrti, vse skupaj pa 12.868. Vse skupaj se je doslej z novim koronavirusom na Otoku okužilo 98.476 ljudi.
V Španiji, eni najhuje prizadetih držav, pa so se razmere v zadnjem času umirile, a so v zadnjem dnevu potrdili več kot 5000 novih okužb, kar je več kot dan pred tem. Tam so v zadnjem dnevu našteli 523 smrtnih žrtev covida-19, skupno je bolezni podleglo 18.579 ljudi. Število smrtnih žrtev je nekoliko nižje kot dan pred tem.
Glede na število prebivalcev je sicer covid-19 največ žrtev terjal v San Marinu, sledijo Andora, Španija, Belgija in Italija, je razvidno iz izračunov ameriške univerze Johnsa Hopkinsa.
