Bolj ko se bližajo predsedniške volitve, manjša je razlika med predsednikom Pahorjem in njegovimi zasledovalci

Bolj ko se bližajo predsedniške volitve, manjša je razlika med predsednikom Pahorjem in njegovimi zasledovalci

Sedanji predsednik Borut Pahor bi v prvem krogu predsedniških volitev prejel slabih 35 odstotkov glasov, njegov najmočnejši protikandidat je kamniški župan Marjan Šarec, ki bi prejel slabih 23 odstotkov glasov, kaže javnomnenjska raziskava časnika Delo. Vse kaže, da predsednik ne bo izvoljen že 22. oktobra, potreben bo še drugi krog volitev.

Bolj ko se bližajo predsedniške volitve, manjša je razlika med predsednikom republike Borutom Pahorjem in njegovimi zasledovalci, ugotavlja anketa. Po aktualni anketi bi Pahor zmagal, a bi zanj volilo le 34,8 odstotka sodelujočih, Marjana Šarca pa bi podprlo skoraj 22,7 odstotka vprašanih.

Sledita predsednica NSi Ljudmila Novak z 10,6 odstotka glasov ter kandidatka SDS, evropska poslanka Romana Tomc, ki bi jo izbralo 9,9 odstotka vprašanih. Še bolj oddaljena od drugega kroga je kandidatka SMC, ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič, ki bi dobila le dva odstotka glasov.

Preostali kandidati, samostojna podjetnica Suzana Lara Krause, upokojenka Angelca Likovič, predsednik Zedinjene Slovenije Andrej Šiško in koprski župan Boris Popovič, pa pobirajo le še drobtinice oziroma se njihova podpora giblje okoli enega odstotka, navaja Delo.

Javno mnenje pri vprašanju, ali anketiranci pričakujejo, da bomo dobili predsednika v prvem ali drugem krogu volitev, je razdeljeno na pol – 49 odstotkov vprašanih meni, da je malo verjetno ali sploh ni verjetno, da bomo dobili predsednika že v prvem krogu volitev, 47 odstotkov anektiranih pa je prepričanih, da bo odločeno že v prvem krogu.

Pri anketirancih bo pri odločitvi za kandidata na predsedniških volitvah ključni kriterij osebnost (63 odstotkov), takoj za njim pa izkušnje (33 odstotkov). Politična pripadnost pri volivcih očitno ne vpliva veliko na izbor predsedniškega kandidata, saj se zdi pomembna le sedmim odstotkom vprašanih.

In kako bi se razpletlo v drugem krogu predsedniških volitev? Ko so v anketi ponudili na voljo izbiro Pahorja in Šarca, bi zmagal prvi, a ne z absolutno večino, ker je desetina vprašanih pri tej izbiri odgovorila, da se v tem primeru ne bi odpravili na volitve, nekaj pa je tudi še neopredeljenih.

Pri simulaciji drugega kroga so ob Pahorju ponudili še protikandidatko, Ljudmilo Novak, Romano Tomc ali Majo Makovec Brenčič. Iz rezultatov je mogoče sklepati, da je Šarec med vsemi Pahorjevimi izzivalci najmočnejši, potem je Novakova, tretja Tomčeva, najšibkejša protikandidatka Pahorju je Makovec Brenčičeva.

Pahor bi proti Šarcu dobil 48 odstotkov glasov, proti Novakovi ali Tomčevi 53 odstotkov, proti Makovec Brenčičevi pa 60 odstotkov glasov. V vseh treh primerih, kjer so simulirali drugi krog z žensko protikandidatko, bi bila neudeležba višja, kot če bi bil v drugem krogu Šarec.

Spletno anketiranje je na vzorcu 500 odraslih državljanov 28. in 29. septembra opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik.

Scroll to top
Skip to content