V ZL opozarjajo, da je v Sloveniji več kot 69.000 samostojnih podjetnikov ali tistih, ki samostojno opravljajo dejavnost. Po veljavnem zakonu prvih 30 dni bolezni ne morejo uveljavljati denarnega nadomestila, ker nimajo delodajalca. Šele z 31. dnem jim ga začne izplačevati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Revni kljub delu

Poslanec ZL Miha Kordiš ocenjuje, da je med samozaposlenimi vsak peti reven, kljub temu da dela. In kljub temu, da delajo in plačujejo prispevke, si ne morejo privoščiti bolniške odsotnosti. “To je realnost življenja prekarcev in to se mora nehati,” so njegove besede v ZL zapisali v sporočilu za javnost. Kordiš je sicer o tej problematiki spregovoril na današnji novinarski konferenci v DZ.

“Ker je dohodek samozaposlenih, ki ne zaposlujejo tretjih oseb, odvisen zgolj od njihovega osebnega dela, praviloma delajo tudi, ko so bolni,” so opozorili v ZL. Če pa z delom prekinejo, lahko to škodi njihovemu poslu, veljavna ureditev tako tudi ogroža njihovo socialno varnost. In čeprav ne morejo delati, so dolžni tudi za obdobje, ko so bolni, plačevati prispevke za socialno varnost.

S to težavo se po trditvah ZL ne srečujejo le formalno samozaposleni, kot so samostojni podjetniki posamezniki, samozaposleni novinarji in kulturni delavci. V podobnem položaju so “vsi, ki delo opravljajo samostojno”, tudi lastniki enoosebnih d.o.o.-jev in zavodov, nekateri kmetje in celo rejniki.

Kordiš je tako na vlado naslovil pobudo, da v novem zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju problem reši tako, da bi ZZZS samozaposlenim, ki ne zaposlujejo tretjih oseb, izplačeval bolniško denarno nadomestilo najpozneje od četrtega delovnega dne začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodb, ki niso povezane z delom.

V ZL vlado tudi pozivajo, da v predlogu zakona, ki je sicer v javni razpravi, na “primerljiv način prizna bolniško nadomestilo tudi vsem drugim delovnim ljudem, ki dejavnost opravljajo sami, ne glede na njihov pravni status”. Delavske pravice morajo namreč po njihovih besedah varovati vse delavce.

Nujen, a še vedno nezadosten, pogoj za izboljšanje socialne slike v Sloveniji je po prepričanju ZL sicer dvig minimalne plače. O tem bodo prihodnji teden razpravljali v Kočevju, kjer se ljudje spopadajo z revščino, brezposelnostjo in slabimi življenjskimi pogoji. Z javno razpravo, ki bo prva v nizu po vsej Sloveniji, bodo nadaljevali s kampanjo za dvig minimalne plače.