“Podatki o številu covidnih bolnikov, ki se zdravijo na navadnih ali intenzivnih oddelkih bolnišnic, kažejo, da se nikamor ne premaknemo, da smo že praktično drugi mesec na platoju med 1200 in 1300 hospitalizacij,” je na današnji vladni novinarski konferenci opozoril Carotta.
Ob tem projekcije razvoja epidemije kažejo, da bomo v tretjem valu potrebovalo okoli 1500 postelj za covidne bolnike, kar pomeni desetodstotno zvišanje maksimalnih posteljnih kapacitet, s katerimi so razpolagali sredi decembra. Napovedal je, da bodo število postelj zviševali glede na potrebe.
Opozoril je, da težava ni v zagotavljanju zadostnega števila postelj in opreme, ampak predvsem kadra za intenzivno nego. “Ne samo da jih je premalo, so tudi utrujeni, veliko jih je zaradi okužbe s koronavirusom tudi bolniško odstotnih,” je pojasnil.
Po oceni Carotte jeseni vzpostavljeni sistem premeščanja bolnikov s covidom-19 sicer dobro deluje, pri tem pa nepogrešljivi del predstavlja mariborski dispečerski center.
Dispečerska služba je od 26. oktobra do konca leta 2020 opravila 2088 intervencij, povezanih s koordinacijo covidnih bolnikov. Zabeležili so 534 premestitev med bolnišnicami, 951 intervencij in 231 premestitev iz domov za starejše v bolnišnice in nazaj.
Bolnišnice se med seboj tudi različno obremenjene, kar je odvisno predvsem od epidemioloških razmer v posamezni regiji. Po 15. decembru izstopa predvsem murskosoboška bolnišnica, ki 33 odstotkov vseh posteljnih kapacitet namenja za covidne bolnike. Na drugi strani pa imata primorski bolnišnici covidnim bolnikom namenjenih osem oz. devet odstotkov postelj. V pripravah na tretji val so ta teden že začeli razbremenjevati bolnišnico v Murski Soboti in nekatere bolnike začeli premeščati v slovenjgraško in izolsko bolnišnico.
V jeseniški bolnišnici, kjer je Carrota zaposlen, je obremenitev trenutno enaka kot v časih najhujšega pritiska na bolnišnice. Na oddelku za covidne bolnike imajo na razpolago še pet postelj. Težava je predvsem majhna stavba, zato so bili prisiljeni močno okrniti vso, tudi urgentno nego za ostale bolnike. Kot je dejal, ob pomoči Klinike Golnik in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana položaj obvladujejo.
Kot je še dejal, bo eden od projektov v prihodnosti gotovo tudi zagotovitev dodatnih negovalnih kapacitet za bolnike, ki so preboleli covid-19. “Eden od projektov v prihodnosti bo gotovo tudi to. Že zdaj se pojavlja težava bolnikov, ki jih iz takih ali drugačnih razlogov ne moremo odpustiti iz bolnišnic,” je dejal.
