Pahor za položaj, v katerem je trenutno Evropa, ne pozna druge rešitve, kot dialog: “Bombardiranje raznih terorističnih centrov ne pomaga. Po vsakem bombardiranju bodo teroristi drugje zgradili novega. Tisti, ki iz teh centrov pobegnejo v Evropo, pa bodo lahko napravili tisto, kar morajo po obvezi, ki so jo sprejeli. Vse se bo samo nadaljevalo.”
Temu je v razmislek dodal, da so bili sicer mnogi, ki so zagrešili teroristične napade v Franciji, Belgiji in drugod, pravzaprav evropski državljani, zaradi česar smo danes pod nadzorom vsi Evropejci.
“Francozi pravijo, da so v vojnem stanju in da bodo uničili terorizem. Pri tem jim bodo pomagali Američani, Nemci in tako naprej. Tudi Francozom sem že povedal. Na tak način ne boste uničili nič. V New Yorku so zrušili dve stolpnici. Američani so se nato podali, kot so rekli, rešiti Irak. Da je tam mogočnik, ki ima atomske bombe. A bomb ni imel nihče,” je spomnil Pahor.
Okupacije dežel v slogu Napoleona ali Hitlerja so po njegovi presoji zgrešene: “Gre za vojne, ki jim sledijo obdobja miru, kjer se gospodarji zgolj zamenjajo, tisti, ki izgubijo stolček pa morajo počakati naslednjih 50 let, da bo prišlo do druge variacije. Nemci so čakali na drugo svetovno vojno, da so se maščevali za to, kar so plačali za prvo svetovno vojno. Sedaj gre razvoj v tej smeri.”
Poudaril pa je, da dejanja ekstremistov ne gre enačiti z islamom: “Teroristi svoje napade sicer izvajajo v imenu islama, a tudi sami verujoči v Mohameda njihova dejanja zavračajo. Teroristi izrabljajo islamsko vero v svoje maščevalne namene.”
Če so po dolgoletnih pogajanjih vendarle sklenili podnebni sporazum, bi se po Pahorjevem mnenju moralo človeštvo podobno zbrati in razmisliti, kako urediti življenje na svetu, da ne bomo priča zgolj vojnam in barbarizmom, ampak bo končno v ospredju vrednost človeka. Tudi če bo o tem govora prihodnjih 20 let, le da v prihodnje ne bo več v ospredju težnja po prevladi temveč razum: “Človek naj svoj razum uporabi malo bolj inteligentno in ustvarjalno!”
“Zdaj nam tukaj Pahor, namesto da misli na smrt, pridiga neko moralko, bi rekli. A nisem prvi. Stephane Hessel je v svoji knjižici Dvignite se, ki so jo v Franciji prodali v 1,5 milijona izvodih, pozval: Uprite se, ne sprejmite takšne Evrope! Uprite se dostojno, ne za spodbujanje divjaštva.” Spomnil je, da sta skupaj z Edgarjem Morinom pisala o izoblikovanju etičnega sveta.
Pahor podpira tudi Hesslovo idejo o ustanovitvi etičnega parlamenta: “Če bi se na svetovni ravni v imenu dialoga srečali politični gospodarji, predstavniki različnih veroizpovedi, pisatelji in drugi misleci, bi dialog lahko uspel.”
“Sestali bi se v imenu inteligentnega človeka, pa tudi v imenu zmožnosti, ki jih omogočata tehnologija in medicina,” je nadalje razmišljal Pahor in dodal: “Ta pamet bi lahko prišla tudi do tega, da bi rekla, zakaj ne bi ustanovili sporazuma, po katerem bi imel vsak pravico zagovarjati svoja stališča, a ne na škodo drugega. Dokazano je, da je v takem duhu mogoče živeti, če je ljudstvo v to prepričano.”
Ker je večina še vedno za mir, sobivanje in spoštovanje? “Tako je. Govorim o svetovnem dialogu za nek novi smisel v svetu, v katerem bi bil v ospredju razumni človek, ki bi vodil dialog na etični ravni.”
Pahor že leta poudarja, da bi bilo treba, namesto vladavine strank, kot obstaja tudi v Sloveniji, voditi dialog, kako voditi enotno državo: “Država mora imeti neko enotnost, če ne bo šla fuč!”
Pahor opaža tudi, da Slovenija še vedno nima nacionalne zavesti, z izjemo, če slovenska reprezentanca zmaga v nogometu. Tedaj so kar naenkrat povsod zastave. Nacionalno zavest mnogi pogosto mešajo z nacionalizmom: “Levica še vedno stoji za besedami Edvarda Kardelja, ki je rekel, da vemo, kaj je narodna zavest, a da vodi v nacionalizem. Angleži so danes nacionalisti zato, ker so zaljubljeni v svojo domovino in so se ločili od Evrope… To ni res! Nacionalist je tisti, ki tako hvali svojo državo, da s tem žali druge. To so bili Nemci, ko so trdili ‘deutsche uber alles’. To je zgrešeno.”
Pisatelj ima vselej pri sebi knjigo filozofa Bertranda Russella, v kateri ta pravi, da je treba razlikovati med ljubeznijo do domovine, jezika in tradicije ter nacionalizmom. In prav to trdi tudi Pahor sam. Rad bi videl, da bi že otroke v šolah učili o razliki med nacionalno zavestjo in nacionalizmom. Pa tudi o razliki med nacionalno zavestjo in globalizmom. Tudi o tem sta razmišljala Hessel in Morin – globalizacija da, ko koristi celemu človeštvu, globalizacija ne, kjer se pozablja na partikularno. To partikularno so posamezne države, narodne skupnosti, ki so posebne vsaka zase in jih je treba braniti.
Levica in desnica sta bili na vrhuncu begunske krize neenotni glede sprejemanja pribežnikov. Pahorjevo načelno stališče je, da mora biti pribežnik sprejet. “Evropsko vprašanje v tem trenutku pa je, kako to urediti. Reševanje v Afriki in Egiptu je bilo zmotno, šlo je tako rekoč za reševanje v zadnjem trenutku, kako vse blokirati. To ni vredno Evrope. Ta bi morala že prej prirediti srečanje vrhovnih predstavnikov vseh držav in se dogovoriti, koliko beguncev bo katera država sprejela. In se na podlagi tega odločati naprej,” je povedal.
Pahor je svojo najnovejšo knjigo V imenu dialoga, sestavljeno iz dnevniških zapisov, navedb starejšega datuma, citatov iz knjig ter pisem, v grobem sestavil iz dveh delov. V prvem je objavljen dnevnik, ki je leta 2005 mesec dni izhajal v Delovi Sobotni prilogi, v drugem pa so besedila, ki so nastala od leta 2013 do danes in se zdijo Pahorju zelo pomembna.
Knjigo bo ob petkovemu 103. življenjskemu jubileju predstavil v Konzorciju. Po predstavitvi knjige ga bo ob jubileju na slavnostnem kosilu gostil predsednik vlade Miro Cerar.
