Pahor je človek, ki je preživel prvo svetovno vojno, špansko gripo, drugo svetovno vojno, štiri taborišča in tri totalitarizme, zdaj preživlja še epidemijo koronavirusa. V nedavnem dokumentarcu v produkciji BBC Človek, ki je videl preveč, je Pahor predstavljen kot najstarejši preživeli nacističnih koncentracijskih taborišč.
Kot piše v Delo, so v francoski reviji Causeur nedavno objavili tudi njegovo pričevanje o španski gripi, eni od največjih katastrof človeštva, ki je izbruhnila konec leta 1917 v Franciji. Pahor je špansko gripo preživel z materjo in mlajšima sestrama Mimico in Evelino v Trstu. Za Delo se je spomnil tistih časov, ni pa pozabil dodati, da je za “španko” prišla neka druga gripa – fašizem, ki je poleg življenja Slovencem vzel še marsikaj.
Pred tedni je po navedbah Dela Pahor italijanskim medijem in politikom napisal tudi pismo, naj predsednik Sergio Mattarella objavi poročilo italijansko-slovenske komisije o fojbah. A zgodilo se ni nič. Zdaj je čas, da o tem podučimo mlade, je poudaril.
Pahorjeva karantena je videti tako, kot je videti njegovo življenje zadnja desetletja, ko je predvsem pisal in bral. Zaradi težav z očmi mu zdaj bere pomočnica Vera Radić, njej tudi narekuje, kar bi sam napisal. Še vedno redno spremlja dogajanje v medijih in prebira knjige. Med pogovorom za Delo je ravno čakal na paket z novo knjigo Draga Jančarja, o katerem Pahor meni, da je edini, ki resničnost slovenske literature postavlja v evropski kontekst. “Jančar je edini, ki mi je sledil,” je dodal.
Pahor v karanteni ne pogreša ničesar in se drži strogega urnika. So bili pa njegovi popoldnevi včasih namenjeni obiskom, a zdaj ni nikogar. Ko se je za štiri dni pokvaril mobitel, je bilo hudo, je dejal, a na srečo spet deluje in sprejema številne klice, navaja Delo.
Koronavirus Pahor spremlja, nihče ne ve, kako se bo končalo. Poudaril pa je, da je treba slediti navodilom o nošenju mask, rokavic, izolaciji. “Ko bo epidemija končana, se bo človeštvo spet zavedlo, da smo vsi enako ranljivi in takrat bo spet čas za zakon človeštva. Zakon, po katerem med nami ne bo ne žejnih ne lačnih,” še njegove besede navaja Delo.
