Francija je ena izmed vodilnih organizatork športnih prireditev. V letih 1960 in 1984 je gostila EP v nogometu, 1938 in 1998 pa tudi SP v nogometu. Tokrat bo športna prireditev prvič v zgodovini športa veljala za uspešno, če bo minila brez hujših zunanjih dogodkov. Potem ko je bilo v napadu na revijo Charlie Hebdo in drugih napadih v Parizu ubitih 150 ljudi, je država postala glavna tarča teroristov. Vlada javnost prepričuje, da je sposobna poskrbeti za varnost na desetih stadionih in v njihovi okolici, vendar ji le redki verjamejo, zlasti spričo dejstva, da so teroristi pripravljeni v barbarskih napadih tudi umreti. V Franciji že od novembra lani vladajo izredne razmere, ki so jih že dvakrat podaljšali. Četudi večina ljudi meni, da je treba prireditev organizirati kljub očitni teroristični grožnji, so problematične navijaške cone v mestih. Toda maksimalna skrb za varnost ni edina novost pri organizaciji. Prvenstva ne organizira Francija, marveč Uefa. Čeprav je obnovo in gradnjo stadionov po državi financirala Francija, bo dobiček od prireditve pobrala Uefa. In ta dobiček ni majhen: leta 1984 je znašal 18 milijonov evrov, letos pa naj bi Uefa s prvenstvom zaslužila kar 800 milijonov evrov. Nogomet je danes bolj industrija kot šport s svojimi lastnimi pravili, in če nam je všeč ali ne, so nekatera z njim povezana vprašanja stvar politike in precej vplivajo na naše življenje. Uefa namesto države narekuje standarde glede varnosti. Med finalno tekmo v okviru zadnjega francoskega prvenstva med Parizom in Marseillom so na stadionu Stade de France veljale naslednje odredbe Uefe: 80 tisoč nogometnim navijačem so bili na voljo samo štirje vhodi od 24, med ogromno množico okoli stadiona pa je večkrat izbruhnila panika. Ljudje so zaradi gneče na vhodih pretihotapili precej nedovoljenih predmetov. Eden izmed razlogov za to, da je Uefa zahtevala zgraditev visokega zidu okoli stadiona, je bil, da lahko uradna sponzorja dogodka, podjetji Coca Cola in McDonald‘s tam prodajata svoje
