Ker se je nesreča v Černobilu zgodila v soboto ponoči, ker je Sovjetska zveza pozno obvestila mednarodno javnost, ker so novice pred 30 leti potovale bistveno počasneje kot danes, so slovenski tiskani mediji, tudi Večer, obširne informacije o nesreči v Černobilu objavili šele v sredo, 30. aprila. Takrat smo na naslovnici Večera natisnili članek z naslovom Sovjetska zveza prosila za pomoč. Sonja Ploj pa je napisala komentar s pomenljivim naslovom Resna zadeva, v njem pa se je kljub pomanjkljivim informacijam že zavedala, da gre za katastrofo. Takoj po prvomajskih praznikih in natanko teden dni po nesreči pa so že prihajale na dan informacije o dejanski razsežnosti katastrofe. Tako smo v Večeru 3. maja objavili informacijo o potrebnih ukrepih. Vzorce mleka bodo morali kmetje dostavljati v preiskavo na Inštitut Jožefa Štefana. „Nosečnice, dojenčki in otroci pa naj do nadaljnjega uživajo mleko v prahu ali mleko proizvedeno pred 29. aprilom 1986,“ piše. Prav tako se že pojavljajo svarila pred uživanjem sveže zelenjave, kar pa se je za težavo izkazalo šele nekaj dni kasneje. A Srečko Niedorfer je takrat že razumel, kaj dejansko ta nezgoda pomeni, ko je v komentarju zapisal, da je to katastrofa, ki je prizadela vse človeštvo. „Ta ekološka katastrofa (…) je še en ‘vpijoči prst človeštva‘, ki čeprav uperjen v nenehnemu in splošnemu napredku, tu in tam mora zavpiti: ‘V imenu nas in naših otrok – dajte ustavite se malo! Naj nas dirka k ‘napredku‘ ne privede v pogubo!‘“ S temi besedami je pozval k razmisleku. Veliko bolj smo se v Večeru o nesreči in njenih posledicah razpisali po prvomajskih praznikih, ko je bilo v ospredju predvsem zdravstveno vprašanje in vprašanje, kako varno je uživati hrano vzgojeno na jugoslovanskih tleh. Vedno glasnejša so bila opozorila pred previdnim uživanjem sveže zelenjave in mleka, vremenoslovci pa so še čakali na informacije o vetru, ki bi radioaktivno onesnaženje lahko prinesel na jugoslovansko nebo. Vsi pa vseeno niso poslušali svaril.