Do zdaj sta namreč propadla že dva razpisa za prvega moža vrhovnega sodišča, rok za prijave na tretji razpis pa je potekel v začetku novembra.

Na tretji razpis sta se prijavila vrhovni sodnik Damijan Florjančič in vrhovni sodnik Rudi Štravs, ki se je prijavil že na drugi razpis. Tedaj ga je podprla občna seja vrhovnega sodišča, ne pa tudi Sodni svet.

Masleša, ki je že ob prvem razpisu napovedal, da se ne bo potegoval za nov mandat, je vodenje vrhovnega sodišča prevzel novembra 2010.

V času njegovega mandata se je statistika dela slovenskih sodišč izboljšala (skrajšuje se povprečni čas reševanja zadev, zmanjšujejo se zaostanki) na drugi strani pa ni manjkalo niti kritikov na njegov račun. Predvsem Odbor 2014 je s shodi pred sodiščem zahteval odstop Masleše zaradi njegove vloge v zadevi Patria. Ustavno sodišče je namreč sodbo v tej zadevi razveljavilo tudi zato, ker se je Masleša imenoval v senat, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti.

Ob koncu njegovega mandata novela zakona o pravnem postopku, ki je trenutno na obravnavi na vladi, vrhovnemu sodišču priznava položaj najvišjega sodišča, ki je zadolženo za enotnost sodne prakse in razvoj prava skozi njo, in ne predstavlja več tretje stopnje rednih sodišč v sporih večjih vrednosti. Novela bo, če bo seveda v tej obliki sprejeta v DZ, ukinila t. i. dovoljeno revizijo in uvedla le še t. i. dopuščeno revizijo, kar pomeni, da bo vrhovno sodišče vzelo v obravnavo le še tiste zadeve, za katere bo ocenilo, da vsebujejo pomembno pravno vprašanje oz. so pomembne za oblikovanje sodne prakse.