“Želela bi si, da kitajski najemniki, ki so se sami odločili in odpovedali 15-letno najemno pogodbo, s svojimi ravnanji ne škodujejo Republiki Sloveniji in letališču Maribor ter nam omogočijo, da poiščemo dolgotrajno rešitev za letališče,” je poudarila.
Povedala je, da je po današnjem ogledu letališča vesela in žalostna. “Žalostna zato, ker tako vrhunska infrastruktura že nekaj let sameva. Vesela pa zato, ker smo na ministrstvu za infrastrukturo uspeli zagotoviti, da letališče tudi po zapletih s kitajskim najemnikom obratuje,” je dejala in se zahvalila vsem sodelujočim pri tem postopku, ki so uspeli doseči, da je bilo letališče po umiku prejšnjega upravljavca Aerodrom Maribor, ki je od začetka 2017 v posredni lasti kitajskega kapitala, zaprto le en dan.
“Žal mi je, da je od velikopoteznih načrtov in sanjskih obljub kitajskega najemnika ostalo tako rekoč nič. Pravzaprav samo problemi, ki pa jih na ministrstvu za infrastrukturo jemljemo kot izzive, da bi res to vrhunsko infrastrukturo uspeli spraviti v življenje. Dejstvo je, da letališče obratuje, želela pa bi si, da bi tudi delovalo, torej da bi bilo na njem življenja več kot danes,” je dejala.
Spomnila je, da naj bi bilo letališče v upravljanju DRI najpozneje do konca leta 2020, v vmesnem času pa bodo ministrstvu poskušali poiskati trajno rešitev. “Moramo začeti postopke, ker smo prepričani, da je poiskati pravega koncesionarja edina prava oziroma možna pot. Seveda pa bo preden gremo v razpis za koncesijo, treba rešiti vse izzive, ki so v tem trenutku na mizi,” je dejala.
Glavni problem v tem trenutku je dostop do letališča, saj je zemljišče, na katerem so parkirišča pred vhodom v potniški terminal in dovozna cesta, v zasebni lasti. Lastnik, to je Aerodrom Maribor, je pred dnevi tam postavil table s prepovedjo dostopa, a zaposleni na letališču in potniki še vedno brez težav parkirajo tam. “Zaenkrat ni nobenih težav. Vsi normalno parkiramo in se normalno vozimo preko teh zemljišč,” je potrdil vodja letališča Smiljan Kramberger.
“Zakaj je politika v preteklosti pustila, da so dostopne poti za državno infrastrukturo strateškega pomena po privatni lastnini, je vprašanje za njih, mi pač moramo zagotoviti, da letališče lahko funkcionira. Zaenkrat je v zemljiški knjigi vpisana služnost za 30 let,” je pojasnila Bratuškova. Služnost je po njenih besedah podeljena Republiki Sloveniji oziroma najemniku letališča.
“Če bo kitajski lastnik izrazil kakršno koli drugačno željo, mogoče po prodaji ali oddaji, kar zaenkrat še ni storil, bomo na ministrstvu naročili cenitev teh zemljišč, saj je to edina osnova, na podlagi katere se lahko pogovarjamo. Nikakor pa si ne morem predstavljati, da bi kdorkoli v tej državi dopustil oziroma preprečil dostop do državne infrastrukture, tu je nenazadnje mednarodni mejni prehod,” je dejala. “Če bi do kakršnih koli zapletov še prihajalo, pa je edina prava pravna pot. V pravni državi se stvari ne da drugače urejati,” je dodala.
