Spričo ostrih kritik zaradi odstavitve Rousseffove je Temer namreč na pogovor poklical veleposlanike Venezuele, Bolivije in Ekvadorja, poročajo tuje tiskovne agencije.
Druge države, med njimi Argentina, Čile in Paragvaj, so po drugi strani sporočile, da spoštujejo odločitev brazilskega senata.
Latinskoameriške države, kjer je na oblasti levica, pa odstavitev brazilske predsednice obravnavajo kot politični udar.
Venezuela je že dala vedeti, da bo zamrznila odnose z Brazilijo, sicer njeno partnerico v gospodarski zvezi Mercosur. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je odgovornost za odstavitev Rousseffove pripisal ZDA, češ da gre za del njihove “ofenzive na celini”. Venezuelska opozicija Madura želi odstaviti z referendumom in je za danes pozvala k množičnemu shodu v prestolnici Caracas.
Ekvador in Bolivija sta odpoklicala svojega odpravnika poslov oz. veleposlanika v Braziliji. “V teh težkih trenutkih smo z Dilmo, Lulo in brazilskim ljudstvom,” je tvitnil bolivijski predsednik Evo Morales, ki je tako omenil tudi nekdanjega brazilskega predsednika Luiza Inacia Lulo da Silvo, ki se sooča z očitki o korupciji.
Kubanska vlada pa je odstavitev Rousseffove označila za “sodno-parlamentarni državni udar”.
Novi brazilski predsednik, ki sicer ni nič bolj priljubljen kot njegova predhodnica, je v sredo ob uradnem prevzemu položaja obljubil, da bo znova utiril Brazilijo. “Težko bo,” je dodal po prvi seji vlade, po kateri je odletel na vrh skupine G20 na Kitajsko.
Temer sicer velja za pripadnika konservativnih elit, v njegovi vladi pa so sami belopolti moški. Brazilci se bojijo, da bo v mandatu, ki se bo iztekel leta 2018, sprejel številne nepriljubljene ukrepe.
Med drugim je že napovedal privatizacijo državnega premoženja, krčenje javne uprave in socialnih ugodnosti ter večjo fleksibilnost trga dela, zaradi česar Delavska stranka svari pred neoliberalizacijo Brazilije.
V Sao Paolu so po odstavitvi Rousseffove in nastopu Temerja izbruhnili izgredi, v katerih so privrženci odstavljene predsednice uničevali policijske avtomobile in razbijali izložbe bank. Policija je na demonstracije odgovorila s solzivcem.
Brazilski senat je v sredo prepričljivo izglasoval odstavitev predsednice Rousseffove zaradi obtožb o poneverjanju proračunskih izkazov. Za odstavitev 68-letne predsednice je bilo potrebnih 54 glasov senatorjev, na koncu pa jih je njeno razrešitev podprlo 61.
Senat je sicer Rousseffovo že 12. maja suspendiral za 180 dni, zdaj pa se je dokončal celoten proces. Njen položaj je že tedaj začasno prevzel podpredsednik Temer, ki je zdaj postal predsednik do novih predsedniških volitev, ki so predvidene v letu 2018.
Rousseffova je v izjavi za javnost odstavitev označila za “državni udar”. Obtožbe na svoj račun je sicer vseskozi zavračala.
Kot prva predsednica Brazilije je bila Rousseffova na položaju od leta 2011, ko je nasledila Luiza Inacia Lulo da Silvo. Odnesle so jo obtožbe o poneverjanju proračunskih izkazov z nezakonitim izposojanjem denarja iz državnih bank, kar je prikazovala kot proračunske prihodke.
V ozadju pa je bila predvsem njena velika nepriljubljenost, potem ko je državno gospodarstvo zdrsnilo v recesijo, politiko pa začela pretresati afera za afero. Piko na i je postavila velika korupcijska preiskava, povezana z državnim naftnim podjetjem Petrobras. Slednja pa senco meče tudi na Temerja.
Novi predsednik je sicer po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporen tudi zato, ker glede na javnomnenjske raziskave na volitvah ne bi dobil niti pet odstotkov glasov, kar pomeni, da ne bi imel prav nobene možnosti priti na predsedniški stolček po običajni poti. Pravzaprav ima osemletno sodno prepoved kandidiranja na volitvah zaradi nezakonitega financiranja njegove volilne kampanje. Večina Brazilcev bi glede na ankete podprla tudi njegovo odstavitev.
