Brazilska predsednica Dilma Rousseff je v prvem odzivu po nedeljski odločitvi spodnjega doma kongresa, da sproži postopek za njeno odstavitev, odločno zavrnila odhod s položaja. Glasovanje kongresnikov je v ponedeljek označila za državni udar in napovedala, da se bo borila proti temu. Kongres je po besedah 68-letne nekdanje gverilke, ki so jo v času vojaške diktature v Braziliji (1964-1985) mučili, z navideznim zakonitim oz. demokratičnim procesom zagrešil zločin. Kot je poudarila, gre za neke vrste mučenje njenih sanj in njene pravice. "Ne bodo ubili mojega upanja, saj vem, da je demokracija vedno na pravi strani zgodovine," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še poudarila Rousseffova. V nedeljo je 367 oz. več kot potrebni dve tretjini kongresnikov glasovalo za začetek postopka za odstavitev Rousseffove, ki se je v nemilosti znašla zaradi obtožb o poneverbah oz. nepravilnostih v proračunu in predsedniški kampanji. Na podlagi te odločitve lahko sedaj zgornji dom kongresa, senat, z navadno večino glasov Rousseffovo za 180 dni odstavi s položaja, kar bo po pričakovanjih storil še ta mesec ali maja. Če se bo to zgodilo - glede na poročanje medijev je večina senatorjev naklonjena odstavitvi - bo nato vrhovno sodišče preučilo obtožbe na račun predsednice, medtem pa bo vajeti države prevzel podpredsednik Michel Temer. Senat bo nato, predvidoma oktobra, glasoval o trajni odstavitvi Rousseffove, za kar pa bo potrebna dvotretjinska večina glasov. Rousseffova se že mesece sooča s pozivi k odstopu. Opozicijski kongresniki jo obtožujejo, da je med kampanjo za vnovično izvolitev leta 2014 prikrila dejanski proračunski primanjkljaj. Vpletena je tudi v korupcijski škandal okoli državne naftne družbe Petrobas, v katerega naj bi bilo sicer vpletenih tudi več sto kongresnikov in več kot polovica senatorjev. Trenutno Rousseffova uživa le okoli desetodstotno podporo javnosti, predvsem zaradi recesije. V državi je bilo lani brezposelnih 9,6 milijona ljudi. Postopki za njeno ods