Velika Britanija je s svojimi univerzami ena najbolj zaželjenih študijskih destinacij na svetu, a vprašanje je, ali bo tako tudi po brexitu. Trenutno na britanskih in škotskih univerzah študira 125 tisoč ljudi iz EU, skupno pa kar 435 tisoč tujcev. Mnoge britanske univerze so po poročanju BBC pravzaprav na neki način svetovne ustanove, česar si nekaj generacij nazaj sploh ni bilo mogoče predstavljati. Njihovi uslužbenci, študentje in povezanost z drugimi univerzami so bolj multinacionalni kot kdajkoli prej. Zato je mogoče njihove bojazni, povezane s sprožitvijo 50. člena lizbonske pogodbe, povzeti s samo dvema besedama - raziskave in ljudje. Po referendumu o brexitu leta 2016 so pristojni ministri takoj dali nekaj zagotovil. Samo nekaj dni pred iztekom roka za vpis v novo študijsko leto so denimo obljubili, da bo Velika Britanija spoštovala obstoječe obveznosti, povezane s šolninami in posojili za študente iz držav EU, ki bodo letošnjo jesen začeli študirati v tej državi. Kaj bo s programom Erasmus+ Spričo negotovosti se je število študentov iz držav EU na najbolj konkurenčnih študijih že zmanjšalo za devet odstotkov. Ali bodo šolnine v študijskem letu 2018-2019 ostale enake, ni mogoče z gotovostjo napovedati. Če ne bodo, se utegnejo študentje iz držav EU soočiti z enakimi šolninami kot študentje iz drugih delov sveta, ki jih je v Veliki Britaniji že tako veliko več kot evropskih. Izjema je Škotska, kjer je pristojno ministrstvo nedavno že obljubilo, da študentom iz držav EU, ki bodo začeli tam študirati letošnjo jesen, ne v prihodnjem študijskem letu ne v tistem za njim ne bo treba plačati šolnine. Britansko finančno ministrstvo je prav tako kmalu po referendumu obljubilo, da bo financiralo britanske raziskave, ki so trenutno financirane v okviru osrednjega programa EU za raziskave in razvoj, poimenovanega Horizon 2020. V proračunu naj bi se našlo nekaj več denarja za finančno podporo domačih nadarjenih študentov pri njihovih podiplomskih raziskovalnih projektih. R