Velika Britanija bi lahko po opozorilih ministrov ostala v EU vse do leta 2019, kar je leto dlje od prvotno načrtovanega, piše britanski Sunday Times. Premierka Theresa May naj bi 50. člen lizbonske pogodbe aktivirala januarja prihodnje leto, a se država najverjetneje ne bo uspela tako hitro pripraviti na izstopna pogajanja, opozarjajo v vladi. Kot navaja časnik, ki se sklicuje na vire blizu ministrov, naj bi bila razloga za zamudo tudi Francija in Nemčija. Na Otoku naj bi s sprožitvijo postopka v skladu s 50. členom lizbonske pogodbe namreč želeli počakati do volitev v Franciji maja prihodnje leto in v Nemčiji septembra prihodnje leto. “Ne moreš se pogajati, če ne veš, s kom se pogajaš,” je za časnik dejal eden od virov. Eden od ministrov pa je potrdil, da je bilo v zvezi s francoskimi in nemškimi volilnimi razporedi “nekaj izzivov”. Izstopna pogajanja z EU naj bi predvidoma trajala dve leti. Analitiki v primeru zamude pričakujejo jezo evroskeptičnih poslancev in volivcev, ki so pričakovali hiter brexit. Nekdanji vodja evroskeptične stranke Ukip Nigel Farage je opozoril, da bi neupoštevanje referendumskega izida lahko vodilo v množične demonstracije. Opozoril je tudi, da obstaja “resnična nevarnost”, da se bodo milijoni volivcev pridružili skrajnim skupinam, če se bodo počutili ignorirane. Nejasnosti naj bi obstajale tudi v zvezi s pogovori pred uradnim začetkom izstopnih postopkov, na katerih bi EU in Otok dosegla razumevanje ključnih vprašanj. Po navedbah vladnega vira “očitno nihče ne ve, kaj naj bi bilo njihovo bistvo”. Po drugih navedbah bi sprožitev postopka za izstop iz povezave lahko odložili na jesen 2017, saj vlada nima ustrezne infrastrukture za vse ljudi, ki jih namerava zaposliti. “Pravijo, da niti ne poznajo pravih vprašanj za takrat, ko se bodo pogajanja končno začela,” je izpostavil vir. Da bi Velika Britanija EU lahko zapustila šele v začetku leta 2019, sta že namignila državni sekretar za brexit David Davis in sekretar za mednarodno trgovino Liam
