Ta mesec se je prvič zgodilo, da je ruski tanker pot čez Severno morje preplul rekordno hitro in brez spremstva ledolomilca, kar kaže na uničujoče posledice podnebnih sprememb na Arktiki. Tankerju Christophe de Margerie, ki je prevažal utekočinjeni naravni plin, je uspelo tovor iz Hammerfesta na Norveškem v Boryeong v Južni Koreji prepeljati v samo 19 dneh oziroma za skoraj tretjino hitreje kot po običajni južni pomorski poti skozi Sueški prekop. Tanker je resda zgrajen tako, da lahko na različne lokacije dostavlja plin od črpališča na polotoku Jamal in pri tem izkorišča prednosti izginjajočega arktičnega ledu. Črpališče naravnega plina je največji tovrstni projekt na Arktiki doslej, uresničili pa so ga na pobudo ruskega predsednika Vladimirja Putina. 1,2metra debel led ni oviral tankerja na plovbi od Norveške do Južne Koreje Posadka je med prvo plovbo uporabila tankerjev vgrajeni lomilec ledu in z lahkoto preplula območja, prekrita z 1,2 metra debelo ledeno plastjo. Tako ji je severnomorski odsek skozi rusko Arktiko uspelo premagati v rekordnih šestih dneh in pol. "To je zelo hitro, zlasti ker tankerja ni spremljal ledolomilec, kot je bila to navada doslej," je dejal Bill Spears, glasnik ladjarskega podjetja Sovcomflot, ki je lastnik tankerja Christophe de Margerie. "Zelo vznemirljivo je, da lahko ladje zdaj po tej poti plujejo vse leto." Okoljevarstveniki so manj navdušeni, izrazili so zaskrbljenost zaradi nevarnosti povečanja ladijskega prometa čez neokrnjeno Arktiko, toda predstavniki podjetja Sovcomflot so poudarili, da je tanker Christophe de Margerie zgrajen tako, da je okolju prijazen. Poleg običajnega goriva ga lahko namreč poganja tudi naravni plin. Tedaj se njegove emisije žveplovega oksida zmanjšajo za 90 odstotkov, emisije dušikovega oksida pa za 80 odstotkov. "To je v tem krhkem ekosistemu zelo pomemben dejavnik," je dejal Spears. Severnomorska ruta med Sibirijo in Tihim oceanom je večji del leta še vedno zaprta za večino običajnega ladijskega prometa