Brezplačnih kosil za revne otroke ne bo, saj bi ‘sprememba zakona lahko zmedla šolske uslužbence’

Brezplačnih kosil za revne otroke ne bo, saj bi ‘sprememba zakona lahko zmedla šolske uslužbence’

Novela zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, s katero želijo v ZL razširiti krog upravičencev do brezplačnih šolskih kosil, po mnenju odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide ni primerna za nadaljnjo obravnavo.

Poslanci ZL predlagajo zvišanje cenzusa za stoodstotno subvencijo kosil šolskih otrok z 18 na 36 odstotkov odstotkov neto povprečne plače na člana gospodinjstva. Tak zakon so predlagali že pred dobrim letom, a sta tedaj vlada in koalicija sprejeli ukrep, ki to ureja le delno. Veljavna zakonodaja tako določa, da subvencija v višini celotne cene kosila pripada učencem iz prvega dohodkovnega razreda, tistim iz drugega država sofinancira 70 odstotkov, tistim iz tretjega pa 40 odstotkov cene kosila.

Kot je danes pojasnil vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec, se je po pol leta izvajanja zakona pokazalo, da na humanitarne organizacije še vedno prihajajo prošnje za pomoč pri doplačevanju šolskih kosil za otroke iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda. Zato predlagajo, da bi imeli vsi otroci, ki živijo pod pragom revščine, zagotovljeno stoodstotno subvencijo. Kot je dodal Mesec, je v proračunu za ta namen že zagotovljenih dovolj sredstev. “Absurdno je, da imamo sredstva v proračunu, humanitarne organizacije pa morajo poskrbeti za lačne otroke,” je dejal.

Da je problem zelo pereč, je dejal tudi Rok Usenik iz društva Petka za nasmeh, ki je tudi pobudnik zakona. Kot je pojasnil, imajo v društvu trenutno 130 prošenj za doplačilo šolske prehrane, od tega jih 60 odstotkov sodi v drugi, 30 pa v tretji dohodninski razred. Vsi ti otroci še vedno živijo pod pragom revščine, je dodal. Tudi Breda Krašna iz Zveze prijateljev mladine Slovenije je povedala, da letno pri sofinanciranju prehrane pomagajo od 300 do 500 družinam.

A predloga ne podpira vlada, ki opozarja, da še aktualna zakonodaja ni do konca uveljavljena, prepogoste zakonske spremembe pa da otežujejo delo šol in povzročajo nejasnosti staršem. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za izobraževanje Andreje Barle Lakota ni mogoče politike spreminjati vsakih nekaj mesecev in dajati šolam novih nalog. Treba bi bilo počakati vsaj eno šolsko leto, da bodo jasni učinki sedaj veljavnega zakona, je dodala.

V razpravi je bilo slišati tudi opozorila glede izvajanja sedanje zakonodaje. Po besedah Mesca je problem pri njenem izvajanju obveščanje staršev, da so upravičeni do subvencije. A je državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk pojasnila, da so poenostavili sistem ugotavljanja, kdo je upravičen do subvencije. To namreč pokaže odločba o otroškem dodatku, tako da vsak starš lahko ugotovi, v kateri dohodkovni razred sodi.

Večina članov odbora se je strinjala s pomisleki vlade, da prepogoste zakonske spremembe niso sprejemljive in je treba najprej analizirati obstoječi sistem. Zato so izglasovali sklep, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, proti takšnemu sklepu pa so glasovali v ZL in SDS.

Scroll to top
Skip to content