Šestdeset poslancev iz vrst SMC, DeSUS, SD, Levice in stranke Alenke Bratušek je minuli teden podprlo začetek postopka za spremembo ustave glede financiranja šolstva, medtem ko je predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerim bi uresničili ustavno odločbo glede financiranja zasebnega osnovnega šolstva, obtičal na pristojnem odboru. Za zdaj ustrezne večine za podporo zakonu niso zbrali, odbor pa bo drugo branje nadaljeval v sredo.

Pred tem je še pričakovati srečanja poslanskih skupin, ki podpirajo ustavno spremembo. Po neuradnih informacijah se z izjemo Brgleza zavzemajo za to, da najprej dokončajo postopek spremembe ustave.

Pravniki Andraž Teršek, Matej Avbelj in Jurij Toplak so sicer minuli teden obsodili to namero, saj so ocenili, da je namen spremembe ustave “razveljaviti učinke odločbe ustavnega sodišča”, s katero je to pred tremi leti odločilo, da mora država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financirati enako kot v javnih šolah. Po njihovem mnenju gre za “zlorabo pravne oblike ustavnega amandmaja”, medtem ko je pravnik Lojze Ude menil, da je takšno početje morda lahko za koga nelegitimno, ni pa nelegalno.

Predsednik DZ Brglez pa je danes za STA navedel, da je v pismu pravnikov kar nekaj netočnosti oz. nerazumevanja. Poudaril je, da je aktualni ustavno-revizijski postopek namenjen razjasnitvi odnosa med javnim in zasebnim šolstvom, in ne nadigravanju ali izničenju odločb ustavnega sodišča.

Prav tako po njegovih navedbah sprememba ustave ne sme biti v nasprotju z bilateralnimi sporazumi, ki jih je podpisala Slovenija. Primer takšnega sporazuma je tudi vprašanje zasebnega izobraževanja oz. urejanje tega vprašanja iz sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih. “Torej, iz tega izhaja, da bom vztrajal, da bo sprememba ustave spoštovala tovrstne mednarodne zaveze,” je zatrdil Brglez in dodal, da se v SMC o tem strinjajo.

Poudaril je še, da sprememba ustave ne sme posegati v obveznosti, ki jih je Slovenija prevzela s pristopom k multilateralnim mednarodnim pogodbam ali pa ki nas zavezujejo po mednarodnem običajnem pravu. Prepričan je, da aktualni postopek spremembe ustave v nobenem primeru ne nasprotuje določbam konvencije in sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. “Ti okviri morajo biti spoštovani. Še več, na točki, kjer zaveze po naši ustavi postavljajo višje standarde, kot jih postavljajo te mednarodne konvencije, bomo spoštovali tisto, kar je v naši ustavi,” je dodal Brglez.

Zagotovil pa je še, da ne bo nikoli podprl nobene rešitve, ki bi posegla v že pridobljene pravice. “Zame je bistveno sporočilo, ki ga s spremembo ustave država pošilja javnosti, to, da je treba javno in zasebno šolstvo razmejiti, ne pa, da je zasebno šolstvo neželeno in ga je treba zato kaznovati,” je pojasnil predsednik DZ.

S spremembo bi v ustavo zapisali, da se osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah lahko sofinancira iz javnih sredstev pod pogoji in na način, kot to določa zakon.