Predsednik drtžavnega zbora Milan Brglez je sprejel člane ekipe, ki je 12. junija 1991 pripravila zgodovinski dogodek, ko je na Triglavu zaplapolala slovenska zastava. Brglez je izpostavil simbolni pomen njihovega dejanja, ki se je za vedno vtisnil v srca in kolektivni spomin tistih, ki so bili priča procesu slovenskega osamosvajanja. Med drugim je izpostavil, da Triglav ni le naš najvišji vrh, ampak simbol slovenstva in mogočnosti, tudi troglavo božanstvo, vez med nebom in zemljo. Naš odnos do te gore je zaznamoval že baron Žiga Zois, ki je organiziral prvo ekspedicijo štirih srčnih mož na Triglav, podobno pripadnost pa je čutil tudi dovški duhovnik Jakob Aljaž, ki je na vse načine skušal goro vrniti Slovencem in zato njen vrh leta 1895 tudi odkupil. Prav zaradi svoje nezamenljivosti ima Triglav mesto tudi v slovenskem državnem grbu, ki je bil izoblikovan in sprejet v DZ, je izpostavil Brglez. Vsem članom ekipe, ki se je 12. junija 1991 podala na vrh naše najvišje gore in z razvitjem trobojnice, čeprav tedaj še brez grba, simbolno ovekovečila slovensko osamosvojitev, se je iskreno zahvalil, saj so s svojim dejanjem vsem državljankam in državljanom Slovenije dali dodatno spodbudo za naprej. V obdobju slovenskega osamosvajanja smo skupaj sprejeli zaveze, ki jih ni mogoče pozabiti, je poudaril predsednik DZ. Četudi se vsa pričakovanja izpred četrt stoletja niso izpolnila, je izrazil upanje, da to dejanje tudi po 25 letih navdaja s ponosom, upanjem in zagnanostjo, torej občutki enotnosti in povezanosti. Nekdanji načelnik gorske reševalne službe Mojstrana in vodja skupine Janez Brojan je doživeto orisal dogodke tistega dne, nekdanji urednik fotografije pri časniku Delo Joco Žnidaršič pa je predsedniku DZ izročil prav posebno darilo, znamenito fotografijo, ki so jo tistega dne posneli na Triglavu. Prikazali so tudi kratki film Brojana s posnetki dogajanja 12. junija 1991, ponovnega vzpona in prižiga kresa na predvečer osamosvojitve 24. junija 1991 ter ponovnega razvitja