Nad potezo Bruslja so bili presenečeni tudi člani izbirne komisije EPK, ki bi morali prav v teh dneh obiskati britanske kandidatke za EPK, da bi preučili njihove prijave. Kot je za STA povedala slovenska članica Suzana Žilič Fišer, vse do zadnjega niso vedeli, ali naj potujejo tja.

Komunikacija je zmotila tudi britansko stran. “Globoko smo razočarani, da so z odločitvijo na Evropski komisiji čakali vse do potem, ko so britanska mesta predložila svoje končne prijave,” so povedali na britanskem predstavništvu v Bruslju. “Ne strinjamo se s stališčem Evropske komisije. Radi bi še naprej sodelovali z našimi prijatelji v Evropi, tudi na področju kulture,” so dodali.

Za naziv EPK v letu 2023 so se potegovali severnoirski Belfast, škotski Dundee ter angleški Leeds, Milton Keynes in Nottingham. “Glede na to, da naj bi Velika Britanija konec marca 2019 zapustila EU in tako ne more leta 2023 gostiti EPK, menimo, da je najbolje, da se izbirni postopek prekine,” so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP prejšnji teden sporočili z Evropske komisije.

Na pomisleke, da so naziv EPK dali tudi Istanbulu, Stavangerju in Novemu Sadu, pa so odgovorili, da je projekt odprt le za tiste nečlanice EU, ki so kandidatke za vstop ali del evropskega prostotrgovinskega prostora.

Predstavnik britanske vlade, pristojen za področje umetnosti John Glen je odločitev Evropske komisije označil za “noro”, škotsko premierko Nicolo Sturgeon je “osupnila”, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Britanska poslanka v Evropskem parlamentu Julie Ward je uperila prst v London: “Konservativna vlada sledi politiki brexita za vsako ceno, s čimer nam grozi popolna ločitev od institucij in programov, ki so igrali pomembno vlogo pri razvoju naše kulturne ekonomije v zadnjih 50 letih.”

Razočaranje je izrazila tudi prej omenjena strokovna komisija Evropske komisije za izbor in nadzor EPK. V odprtem pismu so člani vključno s slovensko strokovnjakinjo Suzano Žilič Fišer izpostavili, da so britanska mesta, ki kandidirajo za EPK, vložila v to veliko dela. “Svet in Evropa potrebujeta zdaj bolj kot kdajkoli prej spravo in sodelovanje. Kultura in umetnost lahko igrata ključno vlogo pri gradnji mostov in sodelovanja,” so zapisali.

“Razumemo, da je zaradi brexita treba ponovno definirati odnose med Veliko Britanijo in EU, a pestra kulturna izmenjava in skupni projekti bi morali ostati, saj prinašajo koristi na obeh straneh,” so dodali.

Suzana Žilič Fišer je ob tem dodala, da so za EPK kandidirala mesta, ki so prepoznana kot proevropska, zato je toliko bolj kruto, da morajo nositi posledice britanske politične odločitve. “Uspeh in koristnost Liverpoola kot EPK je prinesel širše koristi celotni državi in različnim področjem, ne le kulturi. Če niso o posledicah za medkulturno sodelovanje razmišljali pred referendumom, pa mnogi upamo, da bodo sedaj našli rešitev za nadaljevanje in razvijanje teh potencialov, saj so priprave zahtevale že veliko energije, sredstev in sodelovanja akterjev iz Velike Britanije in drugih evropskih držav. V zadnjih dneh, urah so kulturni operaterji pripravili in poslali veliko pozivov in pisem odločevalcem, saj upajo, da sta medkulturno sodelovanje in dialog še mogoča,” je povedala.

Od britanskih mest sta bila EPK že Glasgow leta 1990 in Liverpool leta 2008. Letos ta naziv pripada danskemu Arhusu in ciprskemu Pafosu, v letu 2012 je bil EPK Maribor s portugalskim Guimaraesom. V letu 2023 naj bi bil EPK poleg Velike Britanije še na Madžarskem.

Do odločitve glede britanske EPK prihaja le nekaj dni potem, ko sta bila Pariz in Amsterdam izbrana za sedeža evropskih agencij za zdravila in banke, ki se po brexitu selita iz Londona.