Spodnji dom britanskega parlamenta bo "zelo verjetno" glasoval o končnem dogovoru o izstopu Velike Britanije iz EU med Londonom in Brusljem, je sporočil odvetnik britanske vlade. To glasovanje bi bilo po sprožitvi 50. člena lizbonske pogodbe oz. že po koncu pogajanj, v današnji izdaji piše časnik Financial Times. Nekateri se zavzemajo za to, da bi parlament glasoval že o zakonu o sprožitvi 50. člena lizbonske pogodbe, s katerim bi se začel proces izstopa Otoka iz povezave. A premierka Theresa May to vztrajno zavrača. Skupina britanskih državljanov je v zvezi s tem vložila tožbo na višje sodišče v Londonu, s katero želi izpodbiti odločitev premierke, da 50. člen notificira brez ustreznega zakona, ki bi ga sprejel parlament. Sodišče je tožbo začelo obravnavati v petek, sodniki pa so napovedali razsodbo "v najkrajšem možnem času". Odvetnik britanske vlade James Edie je v torek na višjem sodišču dejal, da je stališče vlade, da bo o vseh dogovorih, sklenjenih po sprožitvi 50. člena, odločal parlament. "Skoraj vse pogodbe mora ratificirati parlament," je povedal sodišču. Če bo parlament glasoval o končnem dogovoru, bo morala Velika Britanija v vsakem primeru zapustiti unijo, pa je pred sodiščem poudaril odvetnik David Pannick, ki zastopa tožnike. "Parlament ne more razveljaviti notifikacije," je dejal. Dodal je, da bi parlament zato moral glasovati še pred uradnim začetkom pogajanj. V skladu z britansko zakonodajo mora vlada dati parlamentu možnost odločanja o pogodbah, ki jih je treba ratificirati. Spodnji dom parlamenta pogodbo lahko blokira, tako da glasuje proti, ne more pa sprejemati dopolnil k pogodbi. Zgornji dom parlamenta, lordska zbornica, po drugi strani ne more niti blokirati pogodbe niti sprejemati dopolnil. Ker namerava Velika Britanija 50. člen lizbonske pogodbe sprožiti marca prihodnje leto, je malo verjetno, da bi glasovanje o končnem dogovoru v parlamentu potekalo pred letom 2019, saj postopek izstopa lahko traja do dve leti. Če bo višje sodišče v London