Kategorija: Kolumne Sat, 11 Mar 2017 14:00:00 +0100 Škarpena se zahvaljuje stoletnici AFŽ (protifašističnega sveta žensk) in Katji Pegan, ki sta mu omogočili natanko dve uri držanja za trebuh in pokanja od smeha brez predaha. Na odru je bilo njegovo veličanstvo Tadej Toš, ki mora svoje besede v hrbet gledati. Tako letijo. Če bo še nekajkrat prišel na ta način, ga bodo Koprčani predlagali za predsednika države. Materialno si morda (niti on) ne bi bistveno opomogli, živeli pa bi bistveno bolje kot zdaj. Jokali bi samo od smeha in miselnih saltomortal in nič več od doktorskih puhlic ustavnega prava á la Ljubav, peace, bok. Škarpeni se je še najbolj vtisnil evangelij po Tadeju v pridigi o besedi. Še pred štirimi leti so dežurni apokaliptiki strašili občestvo z besedico k r i z a. Stokrat so jo ponovili holivudarji, ...