Kategorija: Kolumne Sat, 14 Oct 2017 16:00:00 +0200 Slovenci so res nesrečni ljudje, če se morajo tako naslajati nad nesrečo drugega. Nič se jim ne dogaja. Zunaj je megla. Vlaga pospešuje rast kožic, bradavic, gnojnih bul in grdih misli. Za zajtrk imajo kislo zelje, kumarice in krastače. Za kosilo otrobe, seno in trnje. Za večerjo repo, krompir in malce kopriv. Plače so nizke, šefi so tečni, otroci lačni. Trebuhi rastejo, lasje sivijo, mišice bolijo, kosti še bolj. Sosedje kričijo, iz stanovanj smrdi prežgana čebula. V mestu je dolgčas. Na vasi še bolj. Fuzbalerji ne gredo nikamor. Na TV vsak dan več mikroplastike. Še sreča, da imamo usodne, žlahtne in vinske telenovele, prasca, ki išče kmetijo, beznico, ki kuha žabjo čorbo. Pravim dedcem ostaja aufbiks. Žur je, če lahko enega na mrtvo prebiksajo. Najraje v živo, po spletu. Komaj čakajo, da ...