Zakon, ki ga je madžarski parlament sprejel 13. junija, za nekatere kategorije nevladnih organizacij, ki letno iz tujine prejemajo več kot 7,2 milijona forintov finančnih sredstev (približno 24.000 evrov), uvaja nove obveznosti. Med drugim se morajo registrirati in se v vseh svojih publikacijah, na spletnih mestih in v gradivih za medije označevati kot “organizacije s podporo iz tujine”. Informacije o prejetih finančnih sredstvih iz tujine morajo sporočati madžarskim oblastem.

Če ne izpolnijo novih obveznosti glede poročanja in preglednosti, lahko te organizacije doletijo kazni.

Vlada Viktorja Orbana zatrjuje, da bo zakon prinesel več transparentnosti ter pomagal v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. Kritiki pa trdijo, da je uperjen predvsem proti ameriškemu milijarderju madžarskega rodu Georgeu Sorosu, ki je trn v peti konservativnemu madžarskemu premierju.

Komisija je sodni postopek proti Madžarski začela, ker ni izpolnila obveznosti iz pogodbe o prostem pretoku kapitala. V Bruslju menijo, da določbe zakona o nevladnih organizacijah posredno diskriminirajo in nesorazmerno omejujejo donacije iz tujine, ki so namenjene organizacijam civilne družbe.

Komisija tudi meni, da Madžarska krši pravico do svobode združevanja ter pravico do zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov, kakor so določene v evropski listini o temeljnih pravicah v povezavi z določbami pogodbe EU.

Madžarska je na uradni opomin komisije odgovorila 14. avgusta. V Bruslju so pojasnila Budimpešte preučili in ugotovili, da pomisleki komisije niso bili obravnavani.

Madžarska mora zdaj v enem mesecu izvesti potrebne ukrepe za uskladitev z obrazloženim mnenjem komisije. Če Budimpešta na obrazloženo mnenje ne bo odgovorila zadovoljivo, lahko Bruselj zadevo predloži Sodišču EU.