“Drugače se moramo lotiti stvari. Veliko več lahko storimo skupaj, vendar je čas, da si nehamo predstavljati, da lahko vsi skupaj počnemo isto stvar,” je dejal Juncker v govoru z naslovom Evropa – vizija prihodnosti.

“A ni bolje, da bi tisti, ki želijo napredovati hitreje, lahko to storili, ne da bi s tem motili druge, tako da bi vzpostavili bolj strukturiran sistem, odprt za vse?” je dejal. To bi po njegovih besedah omogočilo hitrejše napredovanje skupine voljnih držav na področjih, kot sta obramba in ekonomija.

Ta ideja bo po pričakovanjih rdeča nit predlogov za reformo unije, ki jih bo komisija predvidoma prihodnji teden predstavila v obliki bele knjige.

To bo prispevek komisije k premisleku o uniji ob praznovanju njenega 60. rojstnega dne 25. marca v Rimu, kjer sta bila pred šestimi desetletji podpisana temeljna dokumenta današnje unije, Rimski pogodbi.

“Evropa ni nekaj samoumevnega. Evropa je bila in bo ostala izbira,” je še poudaril Juncker v Louvain-la-Neuve. Za to, kar je bilo nekoč normalno in očitno, se je dandanes treba vsak dan boriti in se skoraj opravičevati za željo po nadaljnji integraciji, je dejal.

Ob tem je znova spomnil, da se je Evropa rodila na pepelu druge svetovne vojne. Danes je po svetu okoli 60 vojn, nobene na ozemlju EU, je izpostavil. Spomnil je tudi na številne druge uspehe Evrope: širitev, notranji trg, skupna valuta.

To, da so Britanci obrnili hrbet evropskemu projektu, je po njegovih besedah tragedija, saj zdaj res ni čas za delitev in vrnitev k “neumnim nacionalnim ligam in provincialnim refleksom”.

Evropejci namreč nismo največji med največjimi, čeprav si to pogosto mislimo. Po velikosti smo majhni, po prebivalstvu smo šibki, gospodarsko smo močni, a gospodarstvo izgublja vitalnost, opozarja Juncker.

“Čez 15 let nobena članica EU ne bo več članic skupine G7 in le nekaj jih bo morda članic skupine G20,” je ponazoril. “Leta 1900 smo predstavljali Evropejci 20 odstotkov svetovnega prebivalstva, zdaj predstavljamo pet do šest odstotkov,” je dodal.

Izpostavil je tudi slabo učinkovitost evropske obrambe v primerjavi z ameriško. Američani porabijo za obrambo 600 milijard dolarjev, Evropa pa 250, vendar ima evropska obramba le 12 odstotkov učinkovitosti ameriške, ker smo preveč razdeljeni.

Ideja Evrope več hitrosti sicer ni nič novega. Potrebo po tem ob premisleku o prihodnosti unije so v minulem mesecu izpostavile tudi nekatere ustanovne članice – Nemčija in države Beneluksa.

V Evropski komisiji so tedaj v odzivu na to staro, a znova oživljeno razpravo o Evropi več hitrosti poudarili, da pogodbe EU članicam že omogočajo “potovanje različnih intenzivnosti in hitrosti”.

Najbolj očiten primer sta schengenski prostor brez nadzora na notranjih mejah in območje evra, v okviru katerih sodeluje večja skupina članic, ne pa vse.

Poleg tega pravni red unije skupini članic omogoča poglobitev integracije v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja na področju, ki terja soglasje, a tega ni mogoče doseči.

EU se je za okrepljeno sodelovanje doslej odločila v štirih primerih: čezmejnih razvezah, enotnem patentu, davku na finančne transakcije ter premoženjskih razmerjih med zakonci ali partnerji iz različnih članic unije. Razmišlja pa se tudi o okrepljenem sodelovanju pri vzpostavljanju evropskega javnega tožilstva.