Evropsko gospodarstvo sicer raste sedmo leto zapored in bo še naprej raslo tudi v prihodnjih dveh letih, trg dela ostaja močan in brezposelnost se še naprej zmanjšuje, a zunanje okolje je manj ugodno in negotovosti je veliko, kar vpliva še zlasti na proizvodni sektor, ki se sooča tudi s strukturnimi premiki, ugotavlja komisija.

Viri pri EU so napovedovali, da napoved “ne bo dobra”. Na vprašanje, kako resen je položaj, je evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici danes v Bruslju odgovoril, da je ta napoved vsekakor drugačna od prejšnjih. “Ne bi rekel, da je mračna, a vstopamo v novo obdobje,” je dejal. Po šestih letih robustne rasti se zdaj začenja doba zmerne rasti. Bistvena razlika pa je po Moscovicijevih besedah v tem, da ni na vidiku vrnitve h krepkejši rasti, kot je bilo v preteklosti.

Območju evra v Bruslju za letos napovedujejo 1,1-odstotno rast, v letih 2020 in 2021 pa po 1,2-odstotno. To je slabše, kot je kazala julijska napoved, po kateri naj bi v prostoru skupne valute letos beležili 1,2-odstotno krepitev bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu pa 1,4-odstotno.

Za celotno EU pa komisija za letos in prihodnji leti napoveduje 1,4-odstotno rast BDP, kar pomeni, da je napoved za letos ohranila na enaki ravni kot julija, napoved za prihodnje leto pa je poslabšala za 0,2 odstotne točke.

Gospodarstva vseh članic bodo v prihodnjih dveh letih še rasla. Zaskrbljujoči so podatki za največje in tretje največje gospodarstvo v območju evra, Nemčijo in Italijo. Nemčija, ki najbolj čuti težave v proizvodnem sektorju, naj bi letos beležila 0,4-odstotno rast BDP, v prihodnjih dveh letih pa odstotno rast, Italiji pa komisija za letos napoveduje le 0,1-odstotno krepitev BDP, v prihodnjem letu 0,4-odstotno, leta 2021 pa 0,7-odstotno.

Največjo rast bo letos beležila Irska, in sicer 5,6-odstotno, ki se bo v prihodnjih letih sicer zmanjšala na 3,5 oziroma 3,2 odstotka. Močno bodo rasla tudi gospodarstva vzhodnih članic. Moscovici je ob tem pripomnil, da je zanimivo, da gre za države, ki pogosti kritizirajo EU.

Evropsko gospodarstvo je bilo doslej odporno kljub neugodnemu zunanjemu okolju, a v prihodnje lahko zaplujemo v nemirne vode, v obdobje velike negotovosti v povezavi s trgovinskim sporom med ZDA in Kitajsko, vse večjimi geopolitičnimi napetostmi, težavami v proizvodnem sektorju in brexitom, pa opozarja podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.

Ob tem ponavlja poziv članicam z visokim javnim dolgom k previdnim fiskalnim politikam, članice, ki imajo fiskalni prostor, pa poziva, naj to zdaj izkoristijo. “Ko postane hladno, je treba okrepiti ogrevanje,” je ponazoril Moscovici.

Brezposelnost v EU je na najnižji ravni od začetka tega stoletja. V območju evra se bo v prihodnjih letih zniževala s 7,6 odstotka v tem letu na 7,3 odstotka v letu 2021, v celotni EU pa s 6,3 odstotka v tem letu na 6,2 odstotka v letu 2021, izpostavlja komisija.

Javnofinančni primanjkljaj, ki je na najnižji ravni po letu 2000, se bo v povprečju zaradi nižje rasti in ohlapnejših fiskalnih politik v nekaterih članicah nekoliko povečal tako v območju evra kot v EU, a še vedno ostaja znatno pod tremi odstotki BDP, ki jih kot zgornjo dovoljeno mejo določajo evropska proračunska pravila. Območje evra naj bi letos beležilo 0,8-odstotni javnofinančni primanjkljaj, v letu 2021 pa odstotnega.

Edina država EU, ki bo v prihodnjem letu beležila presežni javnofinančni primanjkljaj, je Romunija. Komisija ji napoveduje 4,4-odstotni primanjkljaj, ki naj bi se v letu 2021 povzpel celo na 6,1 odstotka BDP. Kot pozitivna primera pa je Moscovici na javnofinančnem področju izpostavil Portugalsko in Grčijo.

Javni dolg se bo v povprečju zniževal že peto leto zapored, čeprav ostaja znatno nad 60 odstotki BDP, kar kot zgornjo dovoljeno mejo določajo evropska proračunska pravila. V območju evra naj bi se v triletnem obdobju znižal s 86,4 odstotka BDP v tem letu na 84,1 odstotka BDP v letu 2021, v celotni EU pa v enakem obdobju z 80,6 odstotka na 78,4 odstotka.

Inflacija se je letos zaradi padca cen energentov upočasnila in bo po pričakovanjih ostala umirjena v prihodnjih dveh letih. Območje evra naj bi letos beležilo 1,2 odstotno inflacijo, ki naj bi se leta 2021 zvišala na 1,3 odstotka, celotni EU pa komisija za letos napoveduje 1,5-odstotno, v letu 2021 pa 1,7-odstotno inflacijo.

Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah.