Komisija želi z novimi predlogi zagotoviti uresničevanje podnebnih ciljev v sklopu pariškega dogovora in konkurenčnost evropske avtomobilske industrije, zlasti v tekmi s Kitajsko, ter povrniti zaupanje potrošnikov, omajano po Volkswagnovi aferi s testiranjem izpustov.

Ob 30-odstotnem cilju komisija predlaga inovativen sistem spodbud za proizvajalce čistih vozil, pri čemer poudarja, da ta ne vključuje kvot za specifične tehnologije, saj želi ostati tehnološko nevtralna. Izbiro tehnologije za uresničitev ciljev tako prepušča proizvajalcem avtomobilov.

Komisija ne želi dajati prednost električnim avtomobilom, temveč želi spodbujati avtomobile z nizkimi izpusti in čiste avtomobile, poudarjajo v Bruslju.

Sveženj vključuje tudi krepitev nadzora nad izvajanjem pravil. Komisija sicer v predlogih ohranja že dogovorjeno kazen, da mora proizvajalec avtomobilov, če preseže letni cilj, plačati 95 evrov za vsak presežen gram izpustov za vsak nov avto.

V evropskem združenju proizvajalcev avtomobilov Acea so predlog glede zmanjšanja izpustov do leta 2030 sicer pozdravili, a opozorili, da je cilj 30 odstotkov prevelik izziv. Dosegljiv je po njihovi oceni cilj 20 odstotkov, a še ta za veliko ceno.

Sporen se jim zdi tudi vmesni cilj 15-odstotnega znižanja izpustov novih osebnih avtomobilov in kombijev do leta 2025, saj ocenjujejo, da ne bo dovolj časa za potrebne tehnične spremembe avtomobilov.

V okoljevarstveni organizaciji Greenpeace pa so kritični zaradi pomanjkanja ambicioznosti in vizije, ki je posledica “obsesije minulega stoletja z osebnim vozilom ter bencinskim in dizelskim motorjem”.

Zajeten sveženj vključuje tudi direktivo o čistih vozilih, ki bo ob opredelitvi minimalnih nacionalnih ciljev pri razpisih za javna naročila spodbujala čisto mobilnost, ter akcijski načrt za naložbe v infrastrukturo za alternativna goriva.

Del svežnja sta tudi prenova direktive o kombiniranem prevozu, ki spodbuja kombinirano uporabo različnih načinov prevoza pri tovornem prometu, ter direktiva o avtobusnem prevozu potnikov, ki bo spodbudila razvoj avtobusnih povezav na dolge razdalje v celotni Evropi in ponudila alternative uporabi osebnih vozil ter tako prispevala k zmanjšanju izpustov in cestnih zastojev.

Še en del svežnja izpostavlja komisija – pobudo za baterije, ki ima po njenih navedbah strateški pomen, saj naj bi spodbudila, da se bodo vozila in druge prihodnje rešitve za mobilnost ter pripadajoči sestavni deli razvijali in proizvajali v EU.

Sveženj so predstavili štirje komisarji, med njimi komisarka za promet Violeta Bulc, ki je zelo zadovoljna z uravnoteženostjo tega kompleksnega svežnja. Največja vrednost je po njenih besedah vključitev vseh elementov prometnega ekosistema.

Vsak lahko najde v tem paketu spodbude oziroma konkretne predloge, kako lahko prispeva k zmanjševanju ogljikovega dioksida v prometu; prvič hkrati nagovarjamo tako ponudbo kot povpraševanje, je poudarila komisarka.

Moč svežnja je po besedah Bulčeve v tem, da danes začenjajo tudi klic za projekte za izgradnjo infrastrukture za alternativna goriva, za kar je namenjenih 800 milijonov evrov. Polnjenje električnih avtomobilov mora biti enako preprosto kot polnjenje na bencinski črpalki, je poudarila komisarka.

Vse članice unije so morale oddati akcijske načrte glede infrastrukture za alternativne energije. Le osem članic – Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska in Velika Britanija – je oddalo ustrezne načrte.

Slovenija je načrt oddala v roku, a komisija ima še nekaj pripomb in jo spodbuja, da bi bil še ambicioznejši, je povedala Bulčeva. Za Slovenijo je ustrezna infrastruktura za električna, hibridna in druga alternativna vozila po komisarkinih besedah pomembna tudi z vidika njene turistične privlačnosti.

Za slovensko industrijo sta pomembna krovna cilja do leta 2025 in 2030. Pomembni pa so tudi minimalni nacionalni cilji pri javnem naročanju, opredeljeni na podlagi bruto domačega proizvoda in deleža prebivalstva, ki živi v mestih. Za vsako članico so tako določeni jasni cilji za vozni park javnih institucij.

Slovenija bo morala v skladu s predlaganimi minimalnimi cilji v sklopu javnega naročanja do leta 2025 zagotoviti, da bo petina osebnih in lahkih gospodarskih vozil z nizkimi izpusti, do leta 2030 pa petina osebnih in lahkih gospodarskih vozil brez izpustov. Za tovornjake je cilj sedem odstotkov do leta 2025 in devet odstotkov do leta 2030, za avtobuse pa 33 odstotkov do leta 2025 in 50 odstotkov do leta 2030.

V odzivu na kritike, da sveženj ni dovolj ambiciozen zaradi pritiskov nemške avtomobilske industrije, komisarka poudarja, da ne gre samo za lobiranje nemške industrije in da bi vedno lahko rekli, da ambicije ni dovolj.

Ob tem Bulčeva znova izpostavlja zadovoljstvo zaradi uravnoteženosti svežnja, ki na eni strani zagotavlja zelo nadzorovano zmanjševanje izpustov, na drugi strani pa sistematično prilagajanje industrije, tako da bo ta ostala vodilna na svetovnem odru.