V komisiji so tako potrdili, da je ustna obravnava predvidena 2. maja, niso pa želeli ugibati o nadaljnjih korakih in pojasnjevati podrobnosti v okviru 259. člena, ki je podlaga za ukrepanje članice unije proti drugi članici na Sodišču EU.

“Pomembno je ostati v skladu s črko in duhom 259. člena, ki je priložnost za naslovitev pravnih sporov znotraj družine,” je poudaril glavni govorec komisije Margaritis Schinas.

Govorec je ob tem ponovil znana bruseljska stališča: da gre za pravni spor med članicama v okviru 259. člena pogodbe EU in da je komisija pripravljena posredovati, kot je to že večkrat storila v preteklosti.

Pri tem je znova izpostavili primer Almaraz. Gre za rešitev spora med Španijo in Portugalsko v povezavi z odlagališčem jedrskih odpadkov pri jedrski elektrarni Almaraz, ki sta ga državi dosegli ob posredovanju predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja.

V komisiji vztrajajo, da je primer Almaraz podoben slovensko-hrvaškemu, saj gre za postopek v okviru 259. člena, medtem ko na slovenski strani izpostavljajo, da teh dveh zgodb ni mogoče primerjati, saj v prvi ni bilo nikakršne sodbe v povezavi s sporom.

Predlagani datum 2. maj, ko naj bi prišli slovenska in hrvaška delegacija v Bruselj predstavit svoja stališča, je komisija po neuradnih informacijah pred nekaj dnevi pisno sporočila obema stranema.

Obenem naj bi komisija Hrvaško pozvala, naj do 17. aprila pošlje pisni odziv na slovensko pismo, ki je bilo komisiji posredovano 16. marca v okviru 259. člena lizbonske pogodbe.

V komisiji so danes na vprašanje, ali lahko te informacije potrdijo, odgovorili le, da je postopek jasno opisan v 259. členu, v skladu s katerim mora dati komisija obema članicama priložnost, da ustno in pisno posredujeta svoja opažanja.

Ustna obravnava, predvidena v sklopu 259. člena, naj bi potekala na strokovni ravni in za zaprtimi vrati. Komisijo naj bi po Schinasovih besedah zastopali njeni uradniki.

Komisija ima sicer po prejetju slovenskega pisma tri mesece časa, da poda svoje mnenje. Ni pa nujno, da to stori. Slovenija lahko zadevo po treh mesecih v vsakem primeru preda Sodišču EU.

Odgovora na vprašanje, ali bo komisija podala mnenje, še ni. Na sploh številna vprašanja ostajajo brez odgovorov. Obravnava 2. maja bo prvi postopkovni korak, od katerega bodo odvisni nadaljnji koraki – takšen je neuraden odgovor na konkretna vprašanja.

Ustna obravnava 2. maja ne bo nujno edina, lahko sledijo še druge. Današnji komentarji potrjujejo, da želi komisija spor rešiti “znotraj družine” in politično, torej ne na sodišču.

Izbiro datuma 2. maj – takrat bo sicer komisija predstavila ključen predlog o večletnem evropskem proračunu po letu 2020 – pa je mogoče tolmačiti tudi kot željo Bruslja, da slovensko-hrvaška obravnava ne bi bila deležna preveč pozornosti.