Komisija je Sloveniji poslala uradni opomin, ker ni zagotovila informacij o ravnanju s prednostnimi snovmi, so sporočili s predstavništva Evropske komisije. V skladu z direktivo o okoljskih standardih kakovosti morajo namreč članice zagotoviti informacije o svojem posodobljenem programu spremljanja in predhodnem programu ukrepov, ki se nanašajo na nove okoljske standarde kakovosti, da lahko komisija oceni njihovo zadostnost. Slovenija ima sedaj na voljo dva meseca, da se odzove na uradni opomin, sicer se komisija lahko odloči, da izda obrazloženo mnenje.
Sloveniji je poslala obrazloženo mnenje ter jo pozvala, naj predloži informacije o ciljih za ponovno uporabo in predelavo izrabljenih vozil. Evropska direktiva o izrabljenih vozilih namreč določa cilje, ki bi jih države članice morale doseči, in obveznost poročanja o teh ciljih. Slovenija ni predložila podatkov o določenih ciljih za ponovno uporabo in predelavo, zato ima na voljo ima dva meseca, da sprejme ustrezne ukrepe, sicer se komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.
Prav tako je Sloveniji poslala obrazloženo mnenje ter jo pozvala, naj izboljša svojo zakonodajo o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah na podlagi direktive o presoji vplivov na okolje in direktive o industrijskih emisijah. Obe države zavezujeta, da javnosti zagotovijo dostop do revizijskega postopka v zvezi z okoljskim odločanjem.
Slovenska zakonodaja zahteva, da posamezniki in nevladne organizacije sodelujejo v upravnih postopkih, preden imajo dostop do pristojnega upravnega sodišča, s čimer je omejena njihova pravica do dostopa do pravnega varstva. Poleg tega nobena fizična ali pravna oseba, razen nosilca projekta in upravičenih nevladnih organizacij, ne more izpodbijati negativnih odločb v zvezi s predpresojo v postopkih presoje vplivov na okolje. Tudi v tem primeru ima Slovenija dva meseca, da sprejme ustrezne ukrepe, komisija lahko zadevo predloži Sodišču EU.
Komisija je Romuniji, Slovaški in Sloveniji poslala tudi uradni opomin ter jih pozvala k popolnemu prenosu zakonodaje EU o varstvu pred sevanjem v nacionalno zakonodajo. Navedena direktiva določa temeljne varnostne standarde za varstvo prebivalstva, delavcev in pacientov pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju. Vsebuje tudi določbe o pripravljenosti in odzivanju na izredne dogodke, ki so bile okrepljene po jedrski nesreči v Fukušimi. Države imajo na voljo dva meseca, da se odzovejo na argumente komisije, sicer jim ta lahko pošlje obrazloženo mnenje.
“Namen teh odločitev, ki se nanašajo na različne sektorje in področja politik EU, je zagotoviti ustrezno uporabo prava EU v dobro državljanov in podjetij,” so poudarili. Komisija je danes zaključila 216 zadev, pri katerih je z zadevnimi državami članicami razrešila težave, tako da postopka ni treba nadaljevati, so sporočili s komisije.
