Komisija v poročilu za Slovenijo izpostavlja, da lahko postane slovensko gospodarstvo, ki trenutno doživlja močno rast, še odpornejše na prihodnje gospodarske šoke s krepitvijo naložb in reševanjem izzivov, povezanih s staranjem prebivalstva.
Izpostavlja tudi, da je lani politični proces v Sloveniji zastal zaradi predčasnih volitev, ki so potekale 3. junija, in težavnega procesa oblikovanja nove vlade.
Slovenija je sicer po oceni komisije na splošno dosegla omejen napredek pri uresničevanju evropskih priporočil v okviru evropskega semestra iz lanskega leta. Nova priporočila bo komisija objavila maja na podlagi današnjega poročila.
Napredek je bil na primer dosežen pri privatizaciji NLB in Abanke, alternativnih virih financiranja hitro rastočih podjetij in odpravi administrativnih bremen, omejen napredek pa na področju javnih naročil ter glede položaja starejših in nizko kvalificiranih delavcev.
Na področjih zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in pokojnin, ki jih sicer obremenjuje pereč problem staranja prebivalstva, pa napredka ni bilo, izpostavlja komisija.
“Strukturne reforme pokojninskega sistema ter sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe postajajo vse bolj nujne, da bo lahko Slovenija še naprej ostala na poti vzdržne rasti,” piše v poročilu.
Izdatki, povezani s staranjem prebivalstva, naj bi se, merjeno v deležu od BDP, v obdobju 2016 in 2070 povečali za šest odstotnih točk, kar je eno največjih povečanj v EU. Izdatki za javne pokojnine naj bi se v obdobju 2020-2050 povečali z 11 odstotkov na 15,6 odstotka BDP.
Komisija sicer ugotavlja, da so se razmere v slovenskem bančnem sektorju znatno izboljšale, a da izzivi ostajajo in da se pojavljajo nova tveganja. Banke morajo po navedbah komisije najti nove vire prihodkov in bolje obvladovati stroške, da bodo ostale donosne.
Kljub dobremu napredku v procesu privatizacije največje in tretje največje banke pa komisija še vedno izpostavlja, da država igra prevladujočo vlogo v številnih sektorjih, kar prinaša tveganje izkrivljanja konkurence in pri alokaciji finančnih virov.
Komisija še ugotavlja, da dosega Slovenija dober rezultat pri večini kazalcev socialnega indeksa, vendar obenem opozarja, da bi bilo pravičnost v sistemu mogoče še izboljšati.
V Bruslju izpostavljajo tudi, da se slovenska mala in srednja podjetja pri zunanjem financiranju močno zanašajo na bančne kredite ter da kljub izboljšanju poslovnega okolja še vedno obstajajo velika administrativna bremena in pomanjkljivosti pri javnih naročilih.
Izpostavljajo, da bi osredotočenje naložb v pridobivanje veščin in znanja, okoljsko, prometno in energetsko infrastrukturo ter na raziskave in razvoj okrepilo konkurenčnost in produktivnost. Naložbe v deležu od BDP sicer ostajajo pod povprečjem EU.
Komisija ugotavlja tudi, da se Slovenija oddaljuje od cilja glede obnovljive energije za leto 2020 ter cilja za izdatke za raziskave in razvoj, se pa približuje cilju glede stopnje zaposlenosti.
Poročila o gospodarskih in socialnih razmerah v vseh 28 članicah unije so del zajetnega zimskega gospodarskega svežnja, ki ga je danes objavila komisija.
Ta med drugim vključuje tudi poglobljeno poročilo o makroekonomskih neravnovesjih, ki letos prvič po letu 2011 ne vključuje Slovenije, saj je komisija lani novembra ocenila, da ji ni treba na temeljit pregled.
Sveženj je del evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic pod budnim očesom Bruslja, ki ga je unija uvedla leta 2011 v kriznih časih, da bi preprečila nove finančne in gospodarske krize.
