Po novem za uvoz v EU ali tranzit preko EU za pošiljke mesnih izdelkov, obdelanih želodcev, mehurjev in črev, pridobljenih od prašičev v Srbiji, veljajo posebni pogoji obdelave – temperaturo med obdelavo mora doseči temperaturo najmanj 80 stopinj Celzija ali pa morajo biti obdelani v hermetično zaprti posodi do vrednosti Fo tri ali več. Pošiljke mora pri uvozu spremljati veterinarsko spričevalo, v katerem uradni veterinar v Srbiji potrdi, da so bili proizvodi ustrezno obdelani.

Bruselj je omenjeno sprejel ta teden, poleg tega pa je Srbijo dodal med države, od katerih se zahteva, da morajo biti vsa vozila, ki so prevažala živali v tretje države, v katerih je prisotna afriška prašičja kuga, ustrezno očiščena in razkužena po zadnjem razlaganju, kar je ustrezno evidentirano/dokumentirano ob vstopu v EU.

Afriška prašičja kuga se od leta 2014 širi v državah EU, v zadnjem letu se je razširila tudi v Aziji. “Afriška prašičja kuga predstavlja eno največjih epizootij današnjega časa,” so ob tem poudarili na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Gre za nalezljivo virusno bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Za bolezen so značilne rdečine po koži ter nenaden, visok pogin. Bolezen pa ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi.

“Afriška prašičja kuga se širi ne glede na državne meje in ima resne socialno ekonomske posledice, predvsem zaradi omejitev trgovanja in mednarodne trgovine z živimi prašiči, mesom ter izdelki, ki izvirajo iz prašičev,” so poudarili na upravi.

Pojavljanje bolezni je po pojasnilih uprave v poletnih mesecih na višku, tveganje za vnos in širjenje pa se še poveča zaradi velikega števila turistov in potnikov, ki lahko v osebni prtljagi prinesejo meso in izdelke, ki izvirajo od okuženih domačih ali divjih prašičev.

Uprava tako vse rejce poziva, da so pozorni na zdravstveno stanje svojih prašičev in da vsak sum na bolezen nemudoma javijo veterinarju ter dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe – namestitev razkuževalnih barier na vhodih v objekte z živalmi, preprečevanje vstopa drugih oseb v objekte z živalmi, preprečevanje stika domačih prašičev z divjimi prašiči, uporaba zaščitne obleke in obutve …

“Posebej bi radi opozorili, da največje tveganje za izbruh bolezni predstavlja krmljenje prašičev z ostanki hrane (pomijami),” so poudarili.

Uprava ob tem poziva vse, ki v naravi najdejo poginulega ali povoženega divjega prašiča ali njegove ostanke, da o tem obvestijo Center za obveščanje na telefonsko številko 112.

Slovenija je sicer prosta afriške prašičje kuge, a predstavlja njeno širjenje z vzhoda Evrope proti zahodu vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji.

Medtem so v državah EU letos do začetka avgusta zabeležili 775 primerov pri domačih in 3730 primerov pri divjih prašičih. Največ primerov pri domačih prašičih so zabeležili v Romuniji (668), Poljski (33), Bolgariji (30) in Ukrajini (27), pri divjih pa prednjačijo Poljska (1473 primerov), Madžarska (786), Belgija (478), Romunija (346) in Litva (327).