Evropska komisija je pri ocenjevanju proračunskih osnutkov članice razdelila v tri skupine: skladne s pravili, pretežno skladne s pravili in tiste s tveganji neskladnosti s pravili. Slovenija se je znašla v najslabši od teh treh skupin.
Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je izpostavil, da so omenjene kategorije zelo široke in da so lahko položaji članic znotraj iste kategorije zelo različni. Veliko je po njegovih besedah tudi držav, ki so na meji med dvema kategorijama.
Pri tem je seveda treba razlikovati med članicami v korektivni in članicami v preventivni fazi procesa spremljanja javnih financ. V korektivni fazi so članice, ki kršijo temeljni proračunski cilj, da mora biti javnofinančni primanjkljaj pod tremi odstotki BDP.
Ker je slovenski javnofinančni primanjkljaj občutno pod tremi odstotki BDP, je Slovenija spomladi prešla iz korektivne v preventivno fazo, v kateri pa Bruselj še vedno budno spremlja njene javne finance. V korektivni fazi so sicer le Španija, Portugalska in Francija.
V skupini držav s proračunskimi osnutki, ki so skladni s pravili, so Nemčija, Estonija, Luksemburg, Slovaška in Nizozemska. V skupini držav, ki so pretežno skladne s pravili, so Irska, Latvija, Malta in Avstrija ter iz korektivne faze Francija.
V skupini držav, kjer obstajajo tveganja neskladnosti s pravili, pa so poleg Slovenije iz preventivne faze še Belgija, Italija, Ciper, Litva in Finska. Prav tako tveganja neskladnosti ugotavlja komisija v Španiji in na Portugalskem, ki sta v korektivni fazi.
Grčije komisija v ta pregled ne vključuje, ker za državo velja program finančne pomoči, v katerem so opredeljeni strogi pogoji, ki jih mora država izpolniti, tako da javne finance spremlja v okviru nadzora izvajanja tega programa.
Medtem ko je v korektivni fazi ključno spoštovanje pravila, da javnofinančni primanjkljaj ne sme presegati treh odstotkov BDP, se v preventivni fazi komisija osredotoči na strukturni napor pri uresničevanju srednjeročnega proračunskega cilja.
Srednjeročni proračunski cilj je v primeru Slovenije uravnotežen proračun oziroma, kot piše v danes objavljenih dokumentih komisije: Slovenija mora zagotoviti “zadosten napredek k minimalnemu srednjeročnemu proračunskemu cilju v višini 0,25 odstotka BDP”.
Komisija je v dokumentih tudi spomnila na julijsko evropsko priporočilo Sloveniji, naj v letih 2016 in 2017 doseže letni fiskalni napor v višini 0,6 odstotka BDP k srednjeročnemu proračunskemu cilju.
Eno glavnih tveganj je za Bruselj neznanka glede izida pogajanj s sindikati o plačah v javnem sektorju. Slovenski osnutek sicer predvideva ukrepe za omejitev plač v javnem sektorju (v višini 0,3 odstotka BDP v letu 2017 in 0,1 odstotka BDP v letu 2018), vendar pogajanja o teh ukrepih s sindikati še potekajo, navaja komisija.
Bruselj kot tveganji za slovenske javne finance znova navaja tudi fiskalne posledice dejavnosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in stroške, povezane z migracijami.
Zaradi tveganj neskladnosti slovenske proračunske politike z zastavljenimi cilji in pravili komisija slovenske oblasti poziva k ustreznemu ukrepanju v okviru nacionalnega proračunskega procesa.
Ob tem v Bruslju izpostavljajo, da je Slovenija doslej zagotovila omejen napredek glede strukturnega dela fiskalnih priporočil, in zato pozivajo slovenske oblasti, naj pospešijo napredek.
Komisija bo sicer napredek pri uresničevanju evropskih priporočil članicam za proračunsko in reformno ukrepanje temeljito ocenila spomladi prihodnje leto.
Ustrezno ukrepanje je nujno, saj živimo v časih počasne gospodarske rasti, geopolitičnih tveganj in povečane negotovosti, ne nazadnje zaradi brexita in izida ameriških volitev, je danes v Bruslju poudaril podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro.
Evropska komisarka iz Slovenije Violeta Bulc pa je poudarila, da mora Slovenija delati večje korake v povezavi s pokojninsko in zdravstveno reformo ter se držati javnofinančnih ciljev. “Slovenija mora delati večje korake. Delamo korake, vendar se vedno znova znajdemo na dnu lestvic, ker so ti koraki premajhni,” je opozorila.
Na slovenskem finančnem ministrstvu so v odzivu izpostavili, da bruseljska ocena ni presenečenje, saj izraža trenutno stanje dejansko sprejetih ukrepov. Ministrica Mateja Vraničar Erman jo razume kot zelo resno opozorilo, da je treba nadaljevati začrtane strukturne reforme, in kot potrditev ocene vlade, da vseh varčevalnih ukrepov še ni mogoče odpraviti.
V opoziciji ob oceni Evropske komisije opozarjajo na nerealnost vladnih predlogov proračunskih dokumentov, ki jih trenutno obravnava DZ. Alenka Bratušek (NP) ob tem obžaluje, da se Slovenija po njenem vrača na “pot neverodostojnosti”.
V Gospodarski zbornici Slovenije pa so ocenili, da Evropska komisija s svojim opozorilom pritrjuje njihovi oceni, da javne finance v Sloveniji ne prispevajo k stabilnemu in vzdržnemu razvoju.
