Na vprašanje, kako odgovarja tistim, ki so kritični, da v povezavi s stališči Junckerjeve komisije do arbitražne razsodbe ni storila vsega, kar bi lahko, se je komisarka odzvala z besedami: “S tem se absolutno ne strinjam.”
Izpostavila je, da je obakrat, ko je bilo to možno, na kolegiju komisarjev jasno zastopala interese Slovenije ter pojasnila zgodovinski okvir in ozadje. Dvakrat so sprejeli sklep, da morata državi razsodbo izvršiti, je poudarila.
Komisarka je še pojasnila, da se je danes pred začetkom kolegija pogovarjala s predsednikom Junckerjem in prvim podpredsednikom Timmermansom ter da je tudi po teh pogovorih sporočilo jasno: Evropska komisija pričakuje spoštovanje arbitražne razsodbe.
V tiskovni službi komisije so glede pogovora Junckerja in Bulčeve dejali le, da se “predsednik stalno pogovarja z vsemi komisarji”.
Bulčeva je sicer danes ponovno pojasnila tudi, da mnenja pravne službe komisije, ki ga je v petek objavil nemški tednik Spiegel in ki potrjuje slovenska stališča, da gre pri nespoštovanju arbitražne razsodbe za kršenje pravnega reda EU, na kolegiju niso videli.
Zakaj vprašanja mnenja pravne službe ni uvrstil na sejo, Juncker danes ni pojasnil, je povedala Bulčeva in izpostavila, da urnik seje oblikuje predsednik sam.
Ob tem je izpostavila še, da je takrat obstajala tudi možnost, da komisija zavzame mnenje, ki bi bilo bolj neugodno od tega, da mnenja ni podala. O podrobnostih ni želela govoriti: “Ne želim komentirati notranjih procesov in pogovorov komisije.”
Dejstvo je, da odločitev, ki bi bila za Slovenijo še slabša od tega, da komisija mnenja ni podala, ni bila sprejeta. In dejstvo je, da komisija še vedno zastopa zelo jasno uradno stališče, da od obeh držav pričakuje izvršitev arbitražne razsodbe.
Komisarka je še spomnila, da je zadeva na Sodišču EU. Stranki v obravnavi sta Slovenija in Hrvaška. Evropska komisija ni stranka v postopku, lahko pa je zaprošena, da poda svoje mnenje, je pojasnila.
Tolmačenj, da Juncker mnenja lastne pravne službe ni upošteval iz političnih razlogov, ker sta s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem člana iste evropske politične družine, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), Bulčeva ni želela podrobno komentirati.
Izpostavila pa je, da se v Bruslju “že zelo opaža, da vstopamo v volilno leto”. “Tudi komisarji pripadamo različnim političnim skupinam. Vabim vas, da vprašate neposredno politično skupino EPP, kakšno je njihovo stališče in zakaj ga zastopajo. Tudi predsednik Juncker je del te stranke in tudi v Sloveniji imamo kar nekaj poslancev, ki pripadajo tej isti politični skupini,” je izpostavila.
Evropska komisija je na kolegiju 4. julija lani v prvem odzivu na arbitražno odločbo izrazila pričakovanje, da jo bosta obe državi izvajali, ter pripravljenost, da posreduje v tem procesu s ciljem zagotovitve popolnega in pravičnega izvajanja odločbe. Stališče je nato potrdila na drugi in za zdaj zadnji obravnavi tega vprašanja na kolegiju 20. decembra lani.
Komisija nato ni storila ničesar konkretnega, da bi prispevala k zagotovitvi spoštovanja razsodbe. Slovenija je marca sprožila postopek po 259. členu pogodbe EU, po katerem lahko članica toži drugo članico na Sodišču EU zaradi kršenja evropske zakonodaje.
Ta člen predvideva trimesečni rok, v katerem komisija lahko poda svoje mnenje o zadevi, ni pa tega dolžna storiti. Pravna služba komisije je po ustni obravnavi maja pripravila mnenje. O vsebini tega mnenja so že pred meseci krožile neuradne informacije, v petek pa ga je Spiegel objavil.
Jasno je, da Juncker tega mnenja ni upošteval. Namesto tega se je po neuradnih informacijah, ki so zaokrožile že junija, na sestanku šefov kabinetov komisarjev – ti pripravljajo sestanke kolegija – v začetku junija znašel na mizi predlog mnenja komisije, ki ni sledil bistvu ocene pravne službe.
V tistem predlogu je po neuradnih navedbah pisalo, da EU ni pristojna za določanje meja med dvema članicama in za reševanje sporov o meji ter da se zdi v tem primeru neprimerno opredeliti do pritožbe, da se ne bi ogrozilo zmožnosti komisije, da deluje kot pošten posrednik pri iskanju rešitve na prijateljski osnovi.
Po neuradnih pojasnilih je Bulčeva tedaj zagotovila, da je bil podan pridržek, da ne gre za vprašanje meje, temveč za vprašanje nespoštovanja arbitražne odločbe in posledično kršenja evropske zakonodaje. S tem je preprečila, da bi bilo to mnenje na kolegiju potrjeno brez razprave. Ker Juncker na kolegiju naj ne bi želel tvegati razprave z nepredvidljivim potekom in razpletom, te zadeve na koncu ni uvrstil na dnevni red.
