Razpravo o prodaji NLB je zahtevala Alenka Bratušek (NP), ki je v času pet milijard evrov vredne sanacije slovenskih bank leta 2013 vodila vlado.
“Draga sanacija je morala biti izvedena, če smo želeli, da Slovenija spet začne delovati kot normalna država,” je danes dejala Bratuškova ter opozorila, da v treh letih ni bilo storjeno nič v zvezi s prodajo, zdaj pa “na vrat na nos skačemo v prazen bazen”. To se ji zdi neodgovorno.
“Zakaj se tako mudi?” je vprašala Bratuškova. V času sanacije se je zdela določitev roka za prodajo NLB do konca leta 2017 realna, a do danes so se razmere spremenile, je ugotovila in vprašala, zakaj Slovenija Evropske komisije ni zaprosila za podaljšanje roka za prodajo.
To je zanimalo tudi Julijano Bizjak Mlakar (DeSUS). Če bodo rezultati banke vsako leto boljši, kot je na seji povedal predsednik nadzornega sveta NLB Primož Karpe, potem zdaj ni čas za prodajo in še manj za hitenje. “Bojim se, da se hiti samo zato, da bi se zabrisalo sledove, in da bi se skrilo pod preprogo vse, kar bi se moralo razčisti,” je dejala. “Zdaj ni pravi trenutek za prodajo,” je prepričana.
“Trenutek za prodajo ni slab,” je po drugi strani menil Karpe, ki je kar ponosen na to, kar je največja slovenska banka naredila v zadnjih letih. Da je trenutek ugoden, se je strinjal tudi Jožef Horvat (NSi), ki pa je posvaril pred previsokimi pričakovanji glede višine kupnine. “Poslanci imamo lahko pobožne želje, koliko bomo dobili nazaj, a ceno vedno določita prodajalec in kupec,” je dejal.
Miranda Groff Ferjančič s finančnega ministrstva pa je povedala, da vlada ni nikoli razmišljala o možnosti podaljšanja roka za prodajo. To bi namreč pomenilo, da bi Evropska komisija zahtevala dodatne kompenzacijske ukrepe, kar pa bi po njenih besedah dodatno otežilo poslovanje NLB. Ob tem je menila, da bi morali današnjo razpravo prestaviti na katero od prihodnjih sej, saj bi razkrivanje podrobnih informacij lahko vplivalo na prodajno ceno.
Kljub temu je seja trajala več kot tri ure, na koncu pa niso sprejeli nobenih sklepov. Na predlog Bratuškove naj bi sicer ugotovili, da vlada ni zaprosila za odlog prodaje NLB, pa čeprav bi to lahko storila, skupaj s Slovenskim državnih holdingom (SDH) pa da zdajšnji trenutek ocenjuje kot pravi za prodajo, zato se prodajni postopek nadaljuje. “To bi bilo tako, kot da bi ugotovili, da danes sije sonce,” je nasprotoval Branko Zorman (SMC).
Bolj vsebinska sklepa je predlagal Luka Mesec (ZL), a prav tako nista bila deležna zadostne podpore navzočih na seji. Po njegovem mnenju bi morali vladi in SDH predlagati, naj ohranita večinski delež NLB v lasti države. “Pogovorimo se o tem, zakaj ne bi obdržali matične banke v slovenski lasti in prodali hčera, ki jih ima NLB na Balkanu,” je pozval.
Za NLB sicer niso uspeli najti strateškega investitorja. “Povezali smo se s predsedniki nekaterih velikih bančnih skupin, da bi preverili, ali obstaja interes za NLB, a odgovor je bil negativen,” je povedala.
Čeprav uradne naznanitve prve javne prodaje delnic še ni bilo, pa je Glavina zanikala očitke Bratuškove, da doslej niso storili ničesar za prodajo NLB. “Aktivnosti za prodajo potekajo od marca 2016, to pa je čisto dostojen rok za tako proceduro,” je dejala. V tem času so denimo spravili banko v formo za prodajo.
