Petodstotni volilni prag je uspelo preseči še Alternativi za Nemčijo (AfD), ki je prejela 7,4 odstotka glasov in Zelenim s 6,4 odstotka podpore. Levica je za las zgrešila vstop v deželni zbor, saj je prejela 4,9 odstotka glasov. Stranka Pirati je prejela zgolj odstotek in tako zapustila še zadnji deželni zbor v državi.

Po oceni poznavalcev bi lahko sedaj v Severnem Porenju-Vestfaliji dobili veliko koalicijo med CDU in FDP, računsko pa sta možni tudi koalicija med SPD, Zelenimi in liberalci, kar so slednji doslej sicer zavračali, ter t. i. koalicija Jamajka med CDU, FDP in Zelenimi, čemur pa slednji prav tako niso naklonjeni.

CDU je v deželnem zboru Severnega-Porenja Vestfalije dobila 72 mandatov, SPD 69, FDP 28, Zeleni 14 in AfD 16. Absolutna večina je pri najmanj 99 poslanskih mandatih.

Štiri mesece pred parlamentarnimi volitvami v Nemčiji je CDU tako slavila na pomembnih deželnozborskih volitvah. Kanclerski kandidat SPD Martin Schulz je na drugi strani priznal, da je stranka na teh volitvah doživela velik poraz.

Schulz je danes v Berlinu, kjer razpravljajo o volilnem programu SPD, dejal, da je pot do parlamentarnih volitev še dolga, a da bo težka. SPD je po njegovem mnenju “stranka usposobljena za boj”.

Ministrska predsednica Severnega Porenja-Vestfalije Hannelore Kraft je zaradi najslabšega rezultata SPD v zgodovini Severna Porenja-Vestfalije odstopila tako s položaja ministrske predsednice kot v vodstvu SPD. Za Merklovo je tretji uspeh CDU na lokalnih volitvah v letošnjem letu pomembna podpora.

Volilna udeležba je bila na tokratnih deželnozborskih volitvah v Severnem Porenju-Vestfaliji 65,2 odstotka (na volitvah pred petimi leti 59,6 odstotka).

CDU pa se po treh zmagah na deželnih volitvah lahko veseli tudi splošne podpore stranki, ki si pridobiva politični zagon. Po rezultatih javnomnenjske raziskave berlinskega inštituta Forsa vodijo krščanski demokrati pred socialdemokrati za sedem točk.

Kot ocenjuje Forsin analitik Peter Matuschek, predstavlja Merklova “kontinuiteto in stabilnost”. Volivci jo vidijo kot varno izbiro v turbulentnih časih, saj si je oblikovala podobo kanclerke, ki obvlada krizo.

Pomembno vlogo igra tudi rastoče nemško gospodarstvo, ki je v času Merklove zabeležilo najnižjo stopnjo brezposelnosti, zaupanje v gospodarstvo je največje v šestih letih, v dobrem stanju je tudi finančni trg, je še pojasnil Matuschek za dpa.

Izzivalec za kanclersko mesto, socialdemokrat Schulz, je bil sprva razumljen kot nov obraz na političnem odru, a mu je podpora hitro upadla. “Nima javne pozicije in je le malo viden,” je ocenil politolog Oskar Niedemayer za dpa. Schulzeva težava je tudi, da je premalo definiran in neoprijemljiv.

“Še vedno ne vem, kakšno begunsko politiko zagovarja na primer,” je dodal Niedermayer.