Na Hrvaškem neuradno napovedujejo, da bo prvi krog predsedniških volitev 22. decembra, v njem pa naj bi glede na zadnje raziskave javnega mnenja z nekaj več kot 34 odstotki podpore zmagala Grabar-Kitarovićeva.
V drugem krogu bi se nato pomerila s kandidatom največje opozicijske stranke SDP in nekdanjim hrvaškim premierjem Zoranom Milanović, ki ga podpira 25 odstotkov anketirancev. Milanović je sicer oktobra v primerjavi s septembrsko raziskavo nekoliko zmanjšal zaostanek za Grabar-Kitarovićevo.
Na tretjem mestu je pevec in podjetnik, ki ima podporo desnosredinskih in desničarskih volivcev, Miroslav Škoro z nekaj več kot 18 odstotki glasov, je pokazala raziskava agencije Ipsos, ki jo je v soboto objavila komercialna televizija Nova TV.
V morebitnem drugem krogu hrvaških predsedniških volitev, ki bo najverjetneje 5. januarja prihodnje leto, bi Grabar-Kitarovićeva prepričljivo premagala Milanovića. Nekoliko težje bi premagala Škora. V morebitnem duelu Milanovića in Škora bi zmagal slednji.
Čeprav je Grabar-Kitarovićeva oktobra obdržala približno enako podporo za predsedniške volitve kot septembra, je raziskava pokazala, da se njena priljubljenost manjša. Njeno predsedniško delovanje namreč podpira 52 odstotkov anketirancev, 40 odstotkov vprašanih pa ne. Gre za enega slabših izidov za Grabar-Kitarovićevo, in to prav v času, ko se bližajo predsedniške volitve, je ocenila Nova TV.
Medtem je bila 51-letna hrvaška predsednica znova tarča kritik zaradi izjave ob podelitvi letne nagrade ameriškega sklada Fulbright za življenjsko delo v Arlingtonu v ZDA v prejšnjo soboto. Grabar-Kitarovićeva je bila Fulbrightova štipendistka med podiplomskim programom za mednarodne odnose in varnostno politiko na univerzi George Washington v letih 2002 in 2003. V okviru šolskega sodelovanja med nekdanjo Jugoslavijo in ZDA je sicer tudi četrti letnik srednje šole končala v ZDA.
V nagovoru po podelitvi nagrade je med drugim dejala, da je bila dekle, ki je bilo rojeno na “napačni strani železne zavese”. Dejala je, da je sanjala o krajih, kjer so ljudje lahko izražali svoje mnenje, ne da bi jih zaradi tega preganjali.
Na Hrvaškem so takoj sledile kritike, češ kako je lahko “dekletu z napačne strani železne zavese” uspelo tisto, kar ni uspelo mnogim članom družin nekdanje jugoslovanske komunistične partije, namreč da bi se na srednješolski ravni izobraževali v ZDA. Zaradi izjav o železni zavesi je bila Grabar-Kitarovićeva tudi tarča posmeha hrvaških uporabnikov spletnih družbenih omrežij.
Po vrnitvi na Hrvaško se je Grabar-Kitarovićeva v nedeljo udeležila premiere dokumentarnega filma o nekdanjem nogometašu Hajduka in jugoslovanske reprezentance Ivanu Gudelju, kjer je skušala pojasniti svoje besede.
Tako je povzela izjavo nekdanjega britanskega premierja Winstona Churchilla o železni zavesi od Szczecina na Baltiku do Trsta na Jadranu. Poudarila, naj je nihče ne poskuša prepričati, da bo spremenila mnenje o tem, kakšno je bilo življenje v nekdanji Jugoslaviji. Kot je dejala, je bilo ponižanje potovati z jugoslovanskim potnim listom.
“Dajmo za tiste, ki se jim toži po bivši Jugoslaviji, uveljaviti dan bivše Jugoslavije. Veste, kdo bo imel največ koristi? Jaz osebno, ker bi končali na Golem otoku, če bi rekli kaj proti meni,” je izjavila.
Grabar-Kitarovićeva trdi, da ni bila del “jugokomunističnega režima” ter da ni smela povedati, da je Hrvatica. Po drugi strani pa je pela v cerkvenem otroškem zboru. “Kako je potem legalno uspela kot dijakinja dobiti izobraževanje v ZDA? Ali je takrat potovala z jugoslovanskim potnim listom?” se je danes vprašal komentator Jutarnjega lista, ki pravi, da predsednica države prihaja v protislovja z lastnimi izjavami.
