Sodišče je odločalo na podlagi vprašanj pritožbenega sodišča v Veliki Britaniji, ki je obravnavalo primer, ko je posameznik delal na podlagi pogodbe s samozaposlenimi izključno za provizijo in ni imel plačanega letnega dopusta. Po prenehanju delovnega razmerja pa je od delodajalca zahteval izplačilo denarnega nadomestila za njegov izrabljeni in neplačani ter tudi za neizrabljeni letni dopust, in sicer za celotno obdobje, v katerem je bil zaposlen.

Delovno sodišče je presodilo, da je ta posameznik “delavec” v smislu britanske zakonodaje, s katero je prenesena evropska direktiva o delovnem času, in da je upravičen do izplačila nadomestila za plačani letni dopust. Delodajalec se je pritožil, pritožbeno sodišče pa se je z več vprašanji obrnilo na Sodišče EU.

Kot so danes sporočili iz Sodišča EU, je to v sodbi poudarilo, da ima vsak delavec pravico do plačanega letnega dopusta in da je namen te pravice delavcu omogočiti, da se spočije in da ima na voljo obdobje za sprostitev in razvedrilo. “Vendar delavec, ki je v času svojega dopusta v okoliščinah negotovosti glede denarnega nadomestila, tega dopusta ne more polno uživati. Take okoliščine lahko delavca tudi odvračajo od tega, da vzame letni dopust,” je opozorilo sodišče.

Zato je takšno ravnanje delodajalca v nasprotju s ciljem pravice do plačanega letnega dopusta. Poleg tega učinkovito pravno sredstvo ni zagotovljeno, če mora delavec najprej vzeti neplačani dopust in šele nato vložiti pravno sredstvo, da bi zanj prejel plačilo denarnega nadomestila.

Sodišče tudi ugotavlja, da pravo EU nasprotuje nacionalnim določbam ali praksi, v skladu s katerimi delavec neizrabljenih pravic do plačanega letnega dopusta iz več zaporednih referenčnih obdobij ne more prenesti ali po potrebi kopičiti vse do prenehanja delovnega razmerja, ker mu delodajalec za ta dopust ni hotel plačati nadomestila.

Pri tem pa je opozorilo na primere, ko delavec pravice do plačanega letnega dopusta pred prenehanjem delovnega razmerja ni mogel uresničiti iz razlogov, neodvisnih od njegove volje (npr. zaradi bolezni). Sodišče v takšnih primerih ne nasprotuje nacionalnim določbam ali praksi, da je kopičenje pravic do plačanega letnega dopusta omejeno na obdobje 15 mesecev, nato pa te pravice ugasnejo.

A v obravnavanem primeru ni šlo za položaj, ko delavec ni mogel vzeti plačanega letnega dopusta zaradi bolezni. Zato mora delodajalec, ki delavcu ne omogoči uresničiti njegove pravice do plačanega letnega dopusta, za to nositi posledice, je presodilo sodišče.