“To je čas velikih globalnih napetosti, ko bi nas izjave, ki podžigajo strasti, lahko z lahkoto, brez pretiravanja, pripeljale do neizrekljivih grozot. Nevarnost jedrskega konflikta grozeče narašča,” je opozorila kampanja v času naraščajočih napetosti in nevarne retorike med ZDA in Severno Korejo.
“Če kdaj, je zdaj čas, da države izrazijo svoje nedvoumno nasprotovanje jedrskemu orožju,” je v sporočilu za javnost v odzivu na dodelitev Nobelove nagrade zapisala direktorica kampanje Beatrice Fihn.
“Vse države, ki si želijo bolj miroljuben svet, brez jedrske grožnje, bi morale takoj podpisati in ratificirati” pogodbo o prepovedi jedrskega orožja, je poudarila.
Kampanja, ki združuje skoraj 500 nevladnih organizacij iz 101 države, je pomembno zmago zabeležila julija, ko so Združeni narodi sprejeli pogodbo o prepovedi jedrskega orožja. Podprlo jo je 122 držav, vendar ne jedrske države in niti druge članice zveze Nato, med njimi tudi Slovenija.
Pogodba državam prepoveduje razvoj, testiranje, proizvodnjo, nakupe, skladiščenje in posedovanje jedrskega orožja in drugih eksplozivnih jedrskih naprav. Prepoveduje tudi uporabo tega orožja ali celo grožnje z njegovo uporabo.
“Razorožitev niso sanje, temveč nujna humanitarna potreba”, so dodali in poudarili, da bi morale vse države zavrniti jedrsko orožje, preden bi ga še enkrat uporabile.
Ican je tudi obsodil države, ki se v imenu varnosti še vedno oklepajo jedrskega orožja. “Prepričanje nekaterih vlad, da je jedrsko orožje zakonit in bistven vir varnosti, ni samo zavajajoče, ampak tudi nevarno, saj spodbuja širitev jedrskega orožja in spodkopava razorožitev,” so poudarili.
Dodali so še, da pomeni dodelitev nagrade Icanu “poklon neumornim prizadevanjem milijonov aktivistov in državljanov po vsem svetu, ki so od začetka jedrske dobe odločno nasprotovali jedrskemu orožju”. Je tudi poklon preživelim iz Hirošime in Nagasakija, na kateri so ZDA ob koncu druge svetovne vojne odvrgli jedrsko bombo, ter žrtvam jedrskih poskusov po vsem svetu, so poudarili.
